Matej Ogorevc
06.12.2025 08:00
68
Matej Ogorevc
06.12.2025 08:00
68
Luka Lindič in Fanny Schmutz sta odkrivala strmine kitajskega pogorja Genyen v pokrajini Sečuan. Foto: arhiv Luke Lindiča
Že v prvi fazi priprav na plezalno potovanje precej prilagodila oziroma spremenila cilje. Po zeleni luči za plezanje v gorski skupini Genyen, je vse ostalo teklo precej tekoče. Pametni telefoni so zakomplicirano potovanje po Kitajski spremenili v dokaj enostavno dejanje a tudi odvzeli precej čara, ki ga je v prejšnji eri imelo takšno potovanje.
Popolnoma brez presenečenj kljub vsemu ni šlo. Najina pot do baze je bila v znamenju zastojev zaradi kolektivnih dopustov praktično celotne Kitajske v prvem tednu oktobra in vožnje z motorji do baznega tabora. V gore kamor sva se odpravila, ne poznajo nosačev, zaradi česar sva doživela nenavadno in nepozabno vožnjo po poti, kjer si je bilo težko predstavljati, da je takšen transport možen. Ko sva postavila bazni tabor na približno 4300 m nadmorske višine, sva se hitro ustalila v poznani rutini preprostega življenja v gorah. Takoj sva začela z raziskovanjem okolice in ugotovila, da so okoliške gore popolnoma brez ledu. Kombiniranih oziroma lednih linij, ki sva si jih nagledala doma, skoraj nisva mogla locirati. Kljub vsemu sva videla kar nekaj dobrih ciljev in se pripravila na prvo turo.
Strm raz, ki elegantno vodi na vrh direktno nad bazo, je bil odlična ogrevalna smer. Po nadležnem dostopu po strmem grušču in majavih blokih, naju je pričakalo približno 300 m višinskih metrov plezanja v večinoma dobri skali in tremi res lepimi raztežaji po strmih počeh in zajedah v zgornji peti težavnostni stopnji. Po preplezani prvenstveni smeri, ki sva jo poimenovala Spicy little fish sva imela s približno 5200 m visokega vrha odličen razgled na okoliške gore. Turo sva zaradi bližine baznega tabora izpeljala v enem dnevu. Med turo sva si ogledala naslednji cilj in v dolini, na poti proti le temu, pustila del opreme. Dva ali tri dni počitka v bazi je bilo dovolj, da sva se počutila dovolj spočita, predvsem pa aklimatizirana za bolj konkretno plezanje.
Za naslednji cilj sva najprej dostopila bližje stene, ki sva jo želela preplezati in tam prespala, za lažji in hitrejši začetek plezanja. Težko je bilo oceniti, kako hitro bova lahko plezala v ogledani liniji, zato sva se odločila, da s sabo vzameva minimalno opremo za bivak. Mraz in pozen prihod sonca v to zahodno steno je precej začinilo plezanje. Kljub neekstremnim težavam je bilo plezanje precej delikatno zaradi mestoma posnežene skale. Vseeno sva napredovala dokaj hitro in se posledično odločila, da po približno ocenjeni polovici preplezane stene “deponirava” opremo za bivak. Lažja sva še hitreje napredovala, dokler se ob zadnji svetlobi dneva ni malo zakompliciralo tik pod vrhom v strmi steni brez pravih poči za varovanje. Prihod noči naju je prisilil v kreativno iskanje prehodov, en diagonalni spust po vrvi in nekaj tehničnega plezanja. Na okoli 5600 m visokem vrhu sva bila zadovoljna, da je bila improvizacija uspešna in nama ni bilo treba obrniti tik pod vrhom. Sestop s spusti po vrvi je terjal precej zbranosti pozno v noč. Deponirano bivak opremo sva dosegla okoli treh zjutraj in se utrujena zavila v eno spalno vrečo ter pričakala jutro. Po špartanskem zajtrku sva sestopila vse do baznega tabora. Poleg dobrega plezanja v divjem okolju je bila tura v znamenju številnih kristalov, ki sva jih našla pod in v steni. Od tod ime najine prvenstvene smeri Grad kristalov. Kratko poslabšanje vremena je bilo kot naročeno za počitek in ogled naslednjega cilja. Žal si je Fanny na tej ogledni turi zvila gleženj in po dveh dneh opazovanja otekline in premlevanju smiselnega nadaljevanja, sva se odločila, da končava hribovsko aktivnost in se za nekaj časa prestaviva v Liming - Kitajski prestolnico tradicionalnega plezanja.
V nekaj dnevih sva se popolnoma navdušila nad tamkajšnjo pokrajino in plezanjem. Meni je uspelo ponoviti eno izmed tamkajšnjih najtežjih in najbolj poznanih smeri Air China, 5.13+, R. Resno plezalno udejstvovanje na tem potovanju pa sem sklenil s prvenstvenim vzponov The last honey hunter”, 5.13. Videno in doživeto na Kitajskem je pustilo globok vtis in motivacijo za ponovno vrnitev. Hvala Planinski zvezi Slovenije za podporo akciji.
Poudarki odprave:
Časovni potek odprave:
Poročilo pripravil Luka Lindič,
fotografije sta prispevala oba s Fanny