Združeni narodi so leto 2025 razglasili za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, 21. marec pa za svetovni dan ledenikov. To je priložnost za ozaveščanje svetovnega prebivalstva o ključni vlogi ledenikov, snega in ledu v podnebnem sistemu in hidrološkem ciklu ter o daljnosežnih posledicah hitrega taljenja ledenikov. Ledeniki so namreč pomembni kazalniki podnebnih sprememb. Njihovo taljenje vpliva na vodne vire, ekosisteme in dvig morske gladine, razumevanje teh procesov pa je ključno za reševanje globalnih okoljskih izzivov.

Ohranjanje ledenikov je bila tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda (22. marca) in tudi akcije Brati gore, zato smo Planinsko društvo Idrija skupaj z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija tokrat v goste povabili predavatelja, podnebnega geografa Miha Pavška.

Miha Pavšek je magister geografije (diplomiral je iz geografije in etnologije, leta 2000 pa magistriral še iz geografije). Od leta 1993 je raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU v Ljubljani. Poleg raziskovalnega dela deluje kot zunanji sodelavec in predavatelj v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (URSZR), na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Fakulteti za šport, Univerzi za tretje življenjsko obdobje ter v drugih visokošolskih programih.

Aktivno je vključen tudi v sistem civilne zaščite – je poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin. Je član več strokovnih komisij in odborov, povezanih z naravnimi nesrečami in snežnimi plazovi, med drugim Komisije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje in prostor. Njegova glavna raziskovalna področja so snežni plazovi, ledeniki in naravne nesreče.

Ukvarja se predvsem s fizično geografijo – naravnimi nesrečami (plazovi, odlomi) in klimatogeografijo. Zanimajo ga tudi zemljepisna imena, regionalna geografija, geografska fotografija ter naravna dediščina. Na področju zaščite in reševanja sodeluje pri izdelavi ocen ogroženosti, modeliranju plazov in pripravi strokovnih gradiv. Je avtor številnih strokovnih in poljudnih prispevkov ter član Podkomisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni službi Slovenije. Aktivno sodeluje na strokovnih dogodkih in javnih predstavitvah, med drugim s predavanjem z naslovom Ledeniki – neposredni kazalci podnebnih sprememb pred domačim pragom.

Je član uredniških odborov Planinskega vestnika, Geografskega obzornika in trzinskega Odseva, prostovoljni planinski vodnik ter inštruktor planinske vzgoje pri Planinski zvezi Slovenije. Prav tako je član CIPRA Slovenija, Slovenskega meteorološkega društva in Ljubljanskega geografskega društva.

Njegovo predavanje je bilo namenjeno predvsem ozaveščanju o tem, da so ledeniki bistveni za uravnavanje svetovnega podnebja in zagotavljanje sladke vode, nujno potrebne za preživetje več milijard ljudi. Zaradi podnebnih sprememb, ki jih od 19. stoletja naprej v veliki meri povzroča človek, pa se ti izjemno pomembni viri hitro talijo, kar ima številne posledice.

Ledeniki so v različnih obdobjih oblikovali površje Zemlje in so bili vedno tesno povezani s podnebnimi razmerami. Njihovo delovanje danes spremljamo predvsem na Arktiki, Antarktiki in v gorstvih. Znanje o njih in spoštljiv odnos do tega dela »nežive« narave sta izjemnega pomena, pridobljene izkušnje pa neprecenljive tako za razumevanje gorskih procesov kot za zavedanje njihovega pomena.

Delo na področju ledenikov, plazov in naravnih nesreč je ključno za razumevanje tveganj v gorskem in alpskem svetu, tudi v Sloveniji. Ima pomembno praktično vrednost za civilno zaščito, upravljanje prostora in varnost ljudi. Spremljanje ledenikov in raziskave podnebnih sprememb pomembno prispevajo k ozaveščanju o spremembah v okolju ter njihovih vplivih na družbo in naravo.

Prihodnje leto bo minilo že 80 let, odkar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU neprekinjeno spremlja Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto. Miha Pavšek ta območja obiskuje že skoraj 30 let. Ledenik je živ organizem, ki pazi na ravnovesje - v nasprotju s človeštvom, ki si ves čas želi samo rasti, je poudaril Pavšek. Že na začetku nam je razložil, da se ledeniki in ledene plošče talijo, sladkor v vodi pa se topi. Pri ledeniku poznamo redilno in talilno dobo. Naša ledenika, Triglavski in pod Skuto, sta bila pravzaprav vseskozi na skrajni meji uspevanja in danes sta se zmanjšala do te mere, da lahko govorimo le še o ledeničkih. Med raziskavami so lani na rob Triglavskega ledenika prvič vlili sledilo, v sodelovanju s kolegi z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Zaradi sodelovanja v akciji Triglavski ledenik v Peking, kamor je potoval njegov kos, bodo lahko opravili še dodatne meritve, je povedal Pavšek.

Predavatelj je predstavil pomen svetovnih ledenikov in razloge, zakaj si ne moremo privoščiti njihovega izginotja: delujejo kot zalogovniki vode, s svojo belino odbijajo sončne žarke in opravljajo številne druge pomembne vloge.

Beseda je tekla tudi o posebnih najdbah – raziskave Triglavskega ledenika so raziskovalce pripeljale do več predmetov, od katerih ima vsak svojo zgodbo. Triglavski ledenik je tudi zvezda prvih slovenskih filmov, med drugim V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine.

S tem poučnim večerom nas je predavatelj obogatil z novim »ledenim« znanjem. Ob zaključku pa je bil jasen in nedvoumen: podnebne spremembe so tu.

Zahvaljujemo se mu, prav tako mag. Milanki Trušnovec iz Mestne knjižnice in čitalnice Idrija za gostoljubje ter dolgoletno plodno sodelovanje. Knjižnica je bila tudi tokrat prostor izobraževanja in nadgrajevanja znanja o naravnih zakonitostih, ki krojijo našo prihodnost in od katerih smo odvisni. Prav vsakdo lahko s svojimi dejanji prispeva k izboljšanju sicer ne preveč obetavnih napovedi.

Anka Rudolf