Branko Ivanek – Branč (28. 5. 1962–17. 1. 2026) je bil s tekmovalnim lednim plezanjem povezan od samih začetkov njegovega razvoja pri nas. Od prve težavnostne tekme v Solčavi dalje je neprekinjeno sodeloval pri skoraj vseh pomembnejših tekmah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Njegova vloga je bila vsestranska in pogosto nevidna, a zato nič manj ključna: deloval je kot sodnik, soorganizator, urejevalec rezultatov in tisti, ki je skrbel, da so tekme potekale korektno.

Posebno pomemben je bil njegov prispevek na področju dokumentiranja in obveščanja. Branč je urejal in vzdrževal spletne strani o tekmah v lednem plezanju ter o lednih razmerah v Sloveniji, s čimer je neprecenljivo prispeval k povezovanju skupnosti, izmenjavi informacij in ohranjanju zgodovinskega spomina na razvoj discipline. Za mnoge plezalce so bile njegove objave prva in najzanesljivejša referenca o razmerah in tekmovanjih.

Branko Ivanek – Branč je bil član Alpinističnega odseka Kozjak Maribor, kjer je dejavno sodeloval v alpinističnih šolah, pri vzgoji mlajših generacij ter na številnih alpinističnih in turnosmučarskih odpravah. Njegova alpinistična pot je bila dolga, raznolika in bogata, pogosto pa je na odpravah prevzemal tudi vlogo vodje.

Udeležil se je naslednjih odprav:
• Turčija (1990) – Ararat in Erciyes
• Alžirija (1991) – gorovje Hoggar
• Bolivija (1994, 1997, 2003, 2008) – Cordillera Real (večkrat kot vodja)
• Ekvador (1996) – Cotopaxi in Chimborazo (vodja)
• Peru (2005) – Trapecio, Cordillera Huayhuash
• Tibet, Himalaja (2006) – Šišapangma
• Rusija (2007) – turnosmučarski vzpon na Elbrus v Kavkazu (vodja)
• Maroko (2010) – turnosmučarski vzpon na Jebel Toubkal v Visokem Atlasu (vodja)
• Iran (2011) – turnosmučarski vzpon na Damavand (vodja)
• Turčija (2012) – turnosmučarska odprava v gorstvo Taurus (vodja)
• Kirgizija (2012) – Pik Lenin, 7.134 m (vodja)
• Gruzija (2012) – Kazbek, 5.033 m

Njegovo alpinistično delovanje so zaznamovali zanesljivost, umirjenost in velika odgovornost do soplezalcev – lastnosti, zaradi katerih so mu ljudje zaupali in mu sledili. Znal se je tudi zabavati in s svojo dobro voljo razveseljevati druge; vedno je bil pripravljen na druženje in kakšen »žur«.

Eden od vrhuncev njegovega organizacijskega dela je bilo sodelovanje pri edini tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju, ki je bila kdaj organizirana v Sloveniji – leta 2009 v Mlačci pri Mojstrani. Brančev prispevek je bil ključen za uspešno izvedbo tekme na najvišji mednarodni ravni.

Branko Ivanek – Branč ni iskal pozornosti in priznanj. Njegovo delo je bilo tiho, a temeljito; njegovo prisotnost smo pogosto opazili šele, kadar ga ni bilo na tekmi. Prav zato njegova zapuščina ostaja vtkana v temelje slovenskega tekmovalnega lednega plezanja in alpinizma.

Ostal bo v spominu kot človek, brez katerega si razvoja teh dejavnosti v Sloveniji ne moremo predstavljati.

Branč, hvala za vse.
Tvoje sledi ostajajo.

Jasna in Andrej Pečjak