V iskrenem pogovoru je razkril ozadje delovanja te ključne organizacije, spregovoril o rekordni črni statistiki preteklega leta in odgovoril na vprašanje, ki vedno znova buri duhove: Ali bi morali turisti reševanje plačati?

Avstrijski helikopter v Prisojniku: Zakaj slovenski ni mogel poleteti?

Nedavna reševalna akcija v Prisojniku je dvignila veliko prahu, saj je ponesrečenca reševal avstrijski helikopter. Dolinar pojasnjuje, da je šlo za specifično in izjemno resno situacijo. Zaradi hude poškodbe visoko v steni, kratkega dne in nizkih temperatur je grozilo, da bo klasična reševalna akcija trajala celo noč, kar bi ogrozilo tudi reševalce. Ker helikopter Slovenske vojske zaradi goste megle na Brniku ni mogel vzleteti, je vodja intervencije sprejel edino logično odločitev – zaprosil je za mednarodno pomoč. To dokazuje odlično sodelovanje s sosednjimi državami in dejstvo, da je dobrobit ponesrečenca vedno na prvem mestu.

Gorska reševalna služba: Prostovoljci na svetovnem nivoju

Slovenska gorska reševalna služba je v svetovnem merilu v samem vrhu, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil Dolinar izvoljen v predsedstvo mednarodne organizacije IKAR. Čeprav so slovenski reševalci prostovoljci, je njihova usposobljenost povsem profesionalna. Ena ključnih prednosti slovenskega sistema je razpršenost društev po celotni državi. To omogoča hiter odziv lokalnih poznavalcev terena, kar je ključno v primerih, ko helikopter ne more leteti.

Sistemsko se stvari urejajo tudi na ravni države. Dosežen je bil dogovor o povečanju normativa števila reševalcev s 430 na 600, urejajo pa se tudi nadomestila plač za delodajalce, ko so reševalci odsotni z dela – tudi naslednji dan po celonočni intervenciji.

Črna statistika: Leto rekordnih smrti in "Instagram turizem"

Leto 2024 (oziroma obdobje, ki ga analiziramo) si bomo zapomnili po tragičnem rekordu – v slovenskih gorah je umrlo kar 50 ljudi. Glavni vzrok nesreč ostaja z zdrs, pogosto kot posledica neprimerne obutve ali precenjevanja sposobnosti.

Velik izziv predstavlja t. i. "Instagram turizem". Turisti, pogosto tujci brez izkušenj, vidijo lepe fotografije na družbenih omrežjih in se odpravijo na zahtevne ture, ne da bi se zavedali nevarnosti. Kar 46 % vseh nesreč v preteklem letu so povzročili tujci. Mnogi med njimi gore dojemajo zgolj kot sprehod, pri čemer jih ne zanimajo višinska razlika in teren, temveč le razdalja v kilometrih.
"Ena situacija v gorah se lahko začne povsem nedolžno, a se hitro obrne tako, da pride do smrti. Meja med varnim korakom in usodnim padcem je v gorah izjemno tanka."

Večna dilema: Plačljivost reševanja

Ob vsaki nesreči neprimerno opremljenih turistov se v javnosti pojavijo pozivi k uvedbi plačljivega reševanja. Gregor Dolinar poudarja, da bodo gorski reševalci vedno pomagali vsakomur, ne glede na okoliščine. "Mi nismo tam, da bi pisali račune ali sodili, ampak da rešimo življenje," je jasen.

Kljub temu pa opozarja na potrebo po sistemskih spremembah. Medtem ko slovenski davkoplačevalci prispevajo v proračun, iz katerega se financira oprema in usposabljanje, tuji turisti (ki povzročijo skoraj polovico nesreč) ne prispevajo ničesar. Dolinar meni, da je čas za razmislek o tem, da bi tujci morali participirati pri stroških reševanja, verjetno preko ustreznih zavarovanj.

Matematika in reševanje: Odločanje v kritičnih trenutkih

Kot matematik Dolinar vidi vzporednice med svojo stroko in vodenjem reševalnih akcij. Obe področji zahtevata reševanje kompleksnih problemov z vhodnimi spremenljivkami. Vodja intervencije mora v stresnih situacijah procesirati ogromno informacij – vreme, teren, stanje ponesrečenca, razpoložljivost ekipe – in sprejeti odločitve, ki so lahko včasih tudi vprašanje življenja in smrti.

Cena prostovoljstva: Travme in družina

Biti gorski reševalec ni le čast, temveč tudi breme. Reševalci so pogosto priča travmatičnim prizorom, soočajo se s smrtjo in morajo v dolino transportirati ponesrečence, ki niso preživeli. To pušča posledice, zato je psihološka pomoč znotraj organizacije nujna.

Poleg tega ne smemo pozabiti na "ceno", ki jo plačajo družine reševalcev. Ko gre reševalec na akcijo, pogosto sredi noči ali med prazniki, doma ostanejo zaskrbljeni partnerji in otroci. Dolinar poudarja, da je prostovoljstvo po eni strani plemenito dejanje za družbo, a hkrati lahko "sebično" do lastne družine, ki ostaja na drugem mestu.

"Ko se zahvaljujemo gorskim reševalcem, moramo zahvalo nameniti tudi njihovim družinskim članom. Brez njihovega razumevanja in podpore to delo ne bi bilo mogoče."

Priprava se začne doma

Pogovor se je zaključil s pomembnim sporočilom za vse obiskovalce gora: Tura se ne začne na izhodišču, ampak doma – s pripravo, preverjanjem razmer in realno oceno lastnih sposobnosti. Pomoč v gorah ni samoumevna in helikopter ne more vedno poleteti. Zato ravnajmo odgovorno, da se bomo vsi varno vrnili v dolino.

Želite izvedeti več o ozadju gorskega reševanja in slišati celoten pogovor z Gregorjem Dolinarjem? Poslušajte 73. epizodo podkasta V steni.