Leto 2025 je bilo z vidika varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoče. Reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so izvedli kar 660 intervencij. Posebej izstopa podatek o 50 smrtnih žrtvah, med katerimi je bilo 15 tujih državljanov. Po besedah stroke bi bilo velik del nesreč mogoče preprečiti z boljšo pripravo, odgovorno presojo razmer in osnovnim znanjem o gibanju v gorah.

Z boljšo osveščenostjo in krepitvijo znanja do manj nesreč
V prvem delu dogodka so zato razpravljavci osvetlili najpogostejše vzroke za nesreče – od zdrsov in nepoznavanja terena do neustrezne opreme in slabe fizične pripravljenosti. Izpostavili so, da pohodniki še naprej prepogosto precenjujejo svoje sposobnosti, obenem pa podcenjujejo razmere v slovenskem gorskem svetu.

Matej Ogorevc, predstavnik Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec, je v uvodni predstavitvi opozoril na naraščajoči trend nesreč v gorah in na težje dostopnih terenih, ki vrhunec dosegajo med glavno poletno sezono. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp. Posebej je izpostavil problematiko bivakov. Ti so namenjeni izključno nujnemu zavetju v sili, a jih predvsem tuji obiskovalci vse pogosteje zamenjujejo za brezplačna prenočišča.

Sledila je okrogla miza, v kateri je Klemen Belhar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, izpostavil, da vseh nesreč v gorah in na težje dostopnih terenih ni mogoče popolnoma preprečiti. »Lahko pa jih bistveno zmanjšamo s premišljeno pripravo na pot. Ključni napotki varnega obiskovanja gora ostajajo skrbna izbira in načrtovanje poti, ustrezna gorniška oprema, obveščanje bližnjih ter takojšen klic na številko 112 v primeru nesreče,« je spomnil. Ob nedavnih primerih reševanj psov v hribih pa je Belhar pozval še k odgovornosti in preudarnosti lastnikov psov – v hribe se s psom naj odpravijo le, če so nanje pripravljeni oboji, tako lastniki kot psi.

Tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) opozarja na pomen znanja in preventivnega delovanja. Podpredsednik PZS Martin Šolar je dejal: »Varne hoje v gore se na da naučiti na hitro. Cilje in želje moramo vedno prilagoditi našim sposobnostim, znanju in razmeram v gorskem svetu, kamor smo namenjeni. K znanju sodi tudi izbira cilja in opreme, ki jo moramo znati uporabljati. Hoja v gore je na nek način, čeprav smo v času izjemne popularnosti te dejavnosti, vseživljenjski proces. Pri tem na mislimo, da so gore le za tiste, ki to počno od mladosti naprej. Ne, vzpodbudno je, če so tudi v srednjih in zrelih letih odločimo za gorništvo, a gorniška pot se začne postopoma. Gora se moramo lotiti premišljeno, postopno in odgovorno.«

Na osnovi navedenih načel PZS dokaj uspešno usposablja svoje člane in veseli jih, da je nesreč med člani zveze manj, čeprav se tudi dogajajo. »Skupne akcija ozaveščanja in preventive, kot je Varno v gore, so izjemno pomembne in sami, brez sodelovanja vseh partnerjev v tem, ne bi bili dovolj uspešni. Hkrati pa je velik izziv Planinske zveze Slovenije odgovoriti na vprašanje, kje in kako se naučiti varne hoje gore, tudi izven klasičnih programov zveze in planinskih društev. Odgovor so usposabljanja, ki jih lahko ponudimo, ki pa morajo sledi načelom postopnosti. Z danes na jutri na Triglav ne gre,« je še dodal Šolar.

S svojo izkušnjo je prispevala tudi Policija. Predstavnik Gorske policijske enote Matej Brajnik je povedal: »Še vedno se srečujemo s podcenjevanjem slovenskih gora. Pohodniki, s katerimi se srečujemo ob posredovanjih, se slabo pripravljajo na ture, ne upoštevajo pravil priprave, kot so vreme, zahtevnost, dolžina ture, uporaba opreme, splošna ocena ture in samokritična ocena lastnih sposobnosti. V naših gorah lahko hitro pot na zemljevidu postane uganka ali pa za neveščega pohodnika tehnična past. Apeliramo predvsem na tiste, ki so si trenutno 'trendovsko' zaželeli v gore, ali pa tiste z manj izkušnjami, da se obrnejo na gorske vodnike ali pa na planinska društva, s katerimi se bodo gorskih tur lahko udeleževali bolj varno.«

Pri tujcih ugotavljajo, da se brez pravih izkušenj preveč zanašajo na digitalno asistenco telefone, ne znajo pa razbrati zahtevnost terena ali pa na terenu pravočasno ne zaznajo dejanskega stanja ali razmer. V podajanju točnih informacij se morajo tudi turistični delavci, zasebniki, stanodajalci, itd. ustrezno opremiti s pravimi informacijami ali pa zainteresirane napotovati na ustrezne prej omenjene organizacije in posameznike.

Varno gibanje v gorah omogočajo ustrezno usposobljeni gorski vodniki. Predstavnik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) Uroš Grilj je pozval turistične delavce, na katere se obrnejo turisti, ki razmišljajo o odhodu v gore, naj te turiste usmerijo k njim. »Na naši spletni strani si lahko ljudje izberejo izobraženega in usposobljenega gorskega vodnika ali oddajo povpraševanje. Na splošno opažamo, da se za gorskega vodnika večkrat odločajo tujci, v porastu pa je tudi povpraševanje slovenskih gostov.« Dodal je, da za tiste, ki se želijo izobraziti oz. opolnomočiti za pot v gore, obstajajo tečaji in usposabljanja. »Za turiste, ki bi radi šli v gore v zadnjem trenutku, pa so gorski vodniki najboljša možnost.«

Odgovorna komunikacija mora doseči tudi tuje obiskovalce
Drugi del razprave je bil osredotočen na ozaveščanje in komunikacijo. Govorci so se strinjali, da je spreminjanje vedenjskih vzorcev mogoče le z dolgoročno prisotnostjo jasnih, strokovno ustreznih, razumljivih in dostopnih sporočil, ki javnost nagovarjajo k razmisleku in odgovornemu ravnanju.

Slovenska turistična organizacija je predstavila novo serijo videovsebin, s katerimi želi pohodnike že pred odhodom v naravo opremiti z osnovnim znanjem in zavedanjem o odgovornosti. Predstavnica Slovenske turistične organizacije (STO) Aleksandra Jerebic Topolovec je ob tem izpostavila: »Komunikacijsko kampanjo smo za letošnje leto v sodelovanju s partnerji nadgradili z dodatnimi vsebinami, ki nam omogočajo ozaveščanje in komunikacijo skozi celo leto, tudi pozimi.«

Vlogo povezovalnega člena partnerstva Varno v gore nosi Združenje Slovenia Outdoor. »Varnost v gorah ni individualna odločitev, ampak rezultat sistema. In ta sistem lahko deluje le, če stroka, turizem in destinacije govorimo usklajeno – še preden obiskovalec sploh stopi na planinsko pot,« je izpostavila predsednica združenja Valerija Pučko.

Zanesljiva vremenska napoved ostaja eden ključnih dejavnikov za varno odločanje pred odhodom v gore. Pomembno vlogo na tem področju ima Agencija RS za okolje (ARSO). Blaž Šter z ARSO je kot letošnjo novost izpostavil nov plazovni bilten, ki se osvežuje vsakodnevno. »Tam lahko obiskovalci najdejo opis vremenskih razmer v več jezikih in za širše območje Alp.« Sicer pa ARSO razvija novo spletno stran, ki bo vključevala tudi posodobljeno vremensko napoved za gorski svet, tudi v tujih jezikih.

Predstavnica Triglavskega narodnega parka Irma Pivk iz Doma Trenta je poudarila pomen spoštljivega obiska naravnih območij in povezovanja z lokalnimi skupnostmi. »Ob naraščajočem in vse bolj raznolikem obisku Triglavskega narodnega parka obiskovalci pogosto ne dobijo uradnih in ažurnih informacij, zato splošna opozorila in priporočila, podana na klasičen način, niso več učinkovita. Ob množici zavajajočih in napačnih informacij je za večjo varnost ljudi in učinkovito varovanje narave ključno enotno, podatkovno podprto in usmerjeno komuniciranje, ki temelji na sodelovanju vseh deležnikov, vključenih v posredovanje informacij obiskovalcem. Sodobna digitalna orodja omogočajo, da se to sodelovanje prevede v jasno, pravočasno in ciljno usmerjeno sporočanje, ki obiskovalce usmerja k varnejšim in naravi prijaznejšim odločitvam,« je dejala.

V partnerstvu Varno v gore sodeluje Skupnost Julijske Alpe. Koordinator skupnosti Klemen Langus poudarja: »V Skupnosti Julijske Alpe varnost v gorah obravnavamo kot temelj odgovornega turizma in kakovostne izkušnje obiskovalcev. V poletni sezoni izvajamo usklajene preventivne aktivnosti prek družbenih omrežij, spletnih strani ter tudi analogno – v turistično-informacijskih centrih, kjer obiskovalci prejmejo aktualne informacije neposredno na terenu. Ob tem sistematično nadgrajujemo znanje lokalnih informatorjev in ponudnikov ter posredujemo preverjene vsebine nacionalnih partnerjev, kot sta Slovenska turistična organizacija in Gorska reševalna zveza Slovenije. Obiskovalce aktivno spodbujamo k uporabi uradnih digitalnih orodij, kjer so na voljo priporočila in opozorila glede trenutnih razmer, ter k vnaprejšnjemu načrtovanju obiska.«

Poseben poudarek dajejo preventivi pred promocijo, še posebej v obdobjih povečanih tveganj, ter odgovornemu obisku – primerni opremi, realni samooceni telesne pripravljenosti in spoštovanju naravnega okolja. »Učinke naših aktivnosti spremljamo z merljivimi kazalniki, lokalno znanje pa gradimo skozi mrežo usposobljenih informatorjev in ponudnikov, ki obiskovalcem predajajo praktične napotke iz prve roke. Dolgoročno razvijamo napredna digitalna orodja ter v okviru evropskih projektov vzpostavljamo podatkovno podprto in bolj agilno odzivanje v kriznih situacijah. Naša vizija je, da Julijske Alpe postanejo referenčna alpska destinacija za varno, premišljeno in trajnostno obiskovanje,« poudarja Langus.

Prisotni na dogodku so se strinjali, da varnost ni stvar posameznika ali posamičnih institucij, temveč skupna odgovornost vseh. Partnerstvo Varno v gore ostaja zavezano povezovanju in dolgoročni misiji izboljšanja varnosti v slovenskem gorskem svetu.

Kampanja STO Varno v gore z novimi zimskimi vsebinami na 18 tujih trgih
STO je v sklopu pobude Varno v gore skupaj s partnerji pripravila novo zimsko komunikacijsko kampanjo, katere osrednji cilj je povečanje varnosti obiskovalcev slovenskih gora. V sklopu kampanje so nastale informativne video vsebine v 14 jezikih, ki obiskovalce seznanjajo z najpogostejšimi napakami, osnovnimi znanji in priporočili za odgovorno gibanje v zimskih razmerah. Vsebine so letos vključene v Globalno digitalno kampanjo in oglaševane na 18 tujih trgih, s poudarkom na realnejših pričakovanjih in boljši pripravljenosti pohodnikov že pred prihodom v Slovenijo.

Vabljeni k ogledu in uporabi zimskih komunikacijskih video vsebin, s katerimi STO na družbenih omrežjih na igriv in informativen način nagovarja potencialne obiskovalce gora za odgovorno in varno pot v gore. Vključite jih v svoje aktivnosti, spletne strani (embed) in z njimi pomagajte ozaveščati domače in tuje turiste.

>>> Seznam zimskih videovsebin

Kampanja dopolnjuje vrsto kontinuiranih komunikacijskih aktivnosti. Stran Varno v gore na portalu slovenia.info je lani obiskalo več kot 32.000 uporabnikov. Na družbenih omrežjih so vertikalne video vsebine na desetih trgih v letu 2025 dosegle več kot 10 milijonov ogledov.

Promocijske aktivnosti niso potekale le digitalno – oglasna sporočila so bila prisotna tudi na vlakih Slovenskih železnic. Hkrati STO skupaj s partnerji že dalj časa omogoča dostop do brezplačnih osveščevalnih materialov za turistične deležnike, kot so turistično-informacijski centri in nastanitveni obrati. Plakati in letaki prek QR-kod vabijo k nadaljnjemu raziskovanju vsebin.

V letu 2026 je stekel nov projekt, in sicer snemanje planinskih poti, ki jih bodo obiskovalci lahko vnaprej vizualno spoznali. Prvi primeri bodo prikazovali zimske vzpone na Grintavec, Veliko planino in Ratitovec. Novost bodo tudi zloženke z napotki za varen obisk gora, ki jih bodo pohodniki lahko prejeli v turistično-informacijskih centrih po vsej Sloveniji ter jih odnesli s seboj.

Vir: STO