Filozofija kontrasta: Zakaj potrebujemo nelagodje?

Bistvo alpinizma in ekstremnih podvigov po mnenju Lenarčiča ni v iskanju nevarnosti, temveč v iskanju kontrasta. Sodobno življenje nas sili v nenehno iskanje lagodja in varnosti, kar pa otopi naše čute.

• Pomen nelagodja: Šele ko smo lačni, hrana postane zares dobra; šele ko nas je strah, cenimo varnost.
• Popoln fokus: Alpinizem ponuja obliko meditacije, kjer obstaja le naslednji gib. Vsi posvetni problemi in skrbi takrat izginejo v ozadju popolne koncentracije.
• Hoja po robu: Cilj ni prestopiti roba v smrt, temveč se mu približati dovolj blizu, da človek začuti polnost bivanja, nato pa se varno vrniti.

"Pomembno je, da lagodno življenje včasih naredimo nelagodno, da to lagodnost sploh lahko cenimo. Če gledaš isto sliko na steni vsak dan, je ne opaziš več – v alpinizmu pa so barve lepše, ker so prigarane."

Od Patagonije do južne stene Annapurne

Matevž se spominja pionirskih časov, ko so bile odprave še polne romantike in neznank. Leta 1982 sta se z Borisom Simončičem odpravila v Patagonijo skoraj brez sredstev, a z ogromno željo po avanturi.

Argentinska avantura in Fitz Roy

V tistem času informacij skoraj ni bilo, Patagonija pa je veljala za divje, nepredvidljivo območje. Čeprav na prvi odpravi nista dosegla vrhov Fitz Roya in Cerro Torreja, sta se vrnila izpolnjena. Kasneje je Matevž v navezi s postojnskimi alpinisti na Fitz Royu preplezal novo smer in splezal na vrh Cerro Torre-ja.

Tragedije, ki izoblikujejo človeka

Pogovor se dotakne tudi temne strani gora. Smrt Borisa Simončiča v Les Courtes in izguba Nejca Zaplotnika sta močno zaznamovali generacijo. Matevž poudarja, da se alpinisti nevarnosti zavedajo bolje kot javnost, vendar je tveganje del zavestne odločitve o tem, kako živeti življenje.

Med nebom in zemljo: Letalstvo kot nova dimenzija

Prehod iz plezanja v letalstvo je bil za Lenarčiča naraven proces. Začelo se je s fotografiranjem iz zraka, kar je zahtevalo pilotsko licenco, nadaljevalo pa z ekstremnimi poleti okoli sveta.

• Poleti okoli sveta: Svojo pot okoli planeta je opravil trikrat, pogosto z ultralahkimi letali slovenskega Pipistrela.
• Birokratski izzivi: Večji izziv od samega letenja je bila pogosto birokracija, zlasti v Rusiji, kjer je moral zaradi pretečenih viz celo "prebegniti" čez ocean na Aljasko.
• Prelet Everesta: Eden izmed vrhuncev je bil polet nad Himalajo na višini blizu 9000 metrov, kjer je brez uradnih dovoljenj in z izklopljenim radarjem poletel nad najvišje vrhove sveta.
  

Znanost v službi planeta: Meritve črnega ogljika

V zadnjem obdobju je Matevž svoje letenje podredil znanosti. S pomočjo fizika Griše Močnika so na letalo namestili instrumente za merjenje črnega ogljika – trdih delcev, ki močno vplivajo na onesnaževanje ozračja.

Kritika sodobne družbe in odgovornost

Lenarčič je v pogovoru oster kritik neoliberalnega kapitalizma in digitalizacije, ki po njegovem mnenju uničujeta moralna sidra. "Zelena politika" je po njegovem mnenju pogosto le t.i. greenwashing, medtem ko dejanski okoljski problemi ostajajo nerešeni.

"Vsi smo del problema. Če mislimo, da bomo svet rešili le z ločevanjem odpadkov, medtem ko se norija potrošništva stopnjuje, se slepimo. Potrebujemo samorefleksijo in poštenost do sebe."

Zaključek

Matevž Lenarčič nam skozi svoje zgodbe sporoča, da smisel ni v doseženih vrhovih ali preletenih kilometrih, temveč v izkušnjah, ki nas naredijo bolj človeške in odgovorne. Njegova pot od alpinista do okoljskega aktivista v zraku je opomin, da je svet krhek in da so spremembe nujne.