Barbara Gradič Oset
05.03.2026 12:05
576
Barbara Gradič Oset
05.03.2026 12:05
576
Začetki v zlati dobi slovenskega alpinizma
Vlasta Kunaver je svojo plezalno pot začela leta 1980 v vrstah alpinističnega odseka Ljubljana - Matica. Kmalu po začetku je nanizala vrsto zahtevnih vzponov, med drugim tudi npr. Peuterejski greben na Mont Blanc in Ameriško direktn smer v Druju. To je bil čas, ko se je slovenski alpinizem bliskovito razvijal in ko so tudi ženske začele prevzemati vedno aktivnejšo vlogo v najtežjih stenah.
Prve ženske odprave in rekord v Himalaji
Leta 1986 je Vlasta sodelovala pri prvi jugoslovanski ženski odpravi v Himalajo, ki je poskusila doseči vrh Južne Annapurne. Leto kasneje je sledila odprava na 7120 metrov visoki Trisul, kjer so udeleženci preplezali novo smer v zahodni steni.
Poleg alpinističnih dosežkov je Vlasta zapisala tudi poseben letalski mejnik. Z vrha Trisula se je v bazni tabor spustila z jadralnim padalom, kar je takrat predstavljalo svetovni ženski višinski rekord v tovrstnih spustih.
"Gore ti dajo širino, ki je ne dobiš nikjer drugje. Naučijo te potrpežljivosti in spoštovanja do narave, kar ti služi skozi celo življenje."
Družinska dediščina in poklicna pot
Pogovor se je dotaknil tudi vpliva družine Kunaver na njen razvoj. Kot hči staršev, ki sta bila globoko povezana z gorami in naravo, je Vlasta naravno ponotranjila gorniške vrednote. Kljub vrhunskim športnim uspehom se je odločila za študij medicine in postala predana pediatrinja. V podkastu razmišlja o tem, kako so ji izkušnje iz stene pomagale pri delu z najmlajšimi pacienti in kako gore ostanejo del človeka tudi takrat, ko se prioritete v življenju spremenijo.
Ključne vsebine pogovora:
Zgodba Vlaste Kunaver ni le kronika alpinističnih uspehov, temveč navdihujoč portret ženske, ki je z isto strastjo, kot je premagovala strme stene, stopala tudi po svoji profesionalni poti. Njena modrost in mirnost, s katero gleda na pretekle podvige, sta lahko dragocen nauk za vse generacije gornikov.