Marjan Bradeško v svojem leposlovnem prvencu Hodim, torej grem v 32 zgodbah opisuje svoje poti od kraških goličav Slovenske Istre do Triglava, od mračnih grap predgorja Julijskih Alp do haloških gričev. Zadrži se med domačimi polhograjskim griči, bralca pa povabi tudi preko meje, v Zahodne Julijce in v Ziljske Alpe. Vmes doda vtise s pohodov med polji sivke v Provansi ali med jezeri v Pirenejih, na koncu pa se odpravi na nekaj večdnevnih pohodov po Slovenski planinski poti. Skozi Bradeškove opise zadiši zgodnja pomlad, bralec začuti sijaj belih skal v vročem poletju, se umika zimskim viharjem, prestrašeno čaka medveda, kjer ga ni, ali pa se nasmeji ob zanimivih prigodah, denimo ob reševanju psa iz poledenele Velike Dnine ali ob pogledu na gorsko deklico v Belem potoku.

Doživetja gora pogosto povezuje z doživljanjem glasbe, njegovo pisanje pa se bere kot poezija. "Četudi nisem glasbeno nadarjen, naravo še posebej dobro slišim, v vseh tonih in odtenkih, v neprestani glasbi, ki jo ustvarjajo šumi gozda, šelestenje listja, žuborenje potoka, petje ptic, pa tudi piš viharja ali drobljenje snežink v globokem snegu. Dejansko tudi tišina zveni. In naša ušesa v naravi so za poslušanje, mar ne? Vse to doživljanje je lepo, da, pogosto poetično. Vesel sem, če mi uspe vse te glasove preprosto ubesediti. Da si potem bralec sam ustvari podobo, zvoke, občutja," pojasnjuje Polhograjčan, čigar knjiga je nastajala in se medila vsa leta, ko je hodil po gorah, gričih in planjavah. Vedno z velikim veseljem pripoveduje, kako je tam gori v skrivnostnem in samotnem svetu gora, in poskuša privabiti še druge - "da se gori približajo s spoštovanjem in preudarnostjo in z nje odnesejo spomine, ki jim dajejo moč za vsakdan".

Avtor spremne besede Andrej Mašera postavlja Bradeška ob bok velikanom slovenske gorniške literature: "Zdi se mi, da kar dobro poznam slovensko gorniško literaturo, kjer so po estetskem doživljanju narave po mojem mnenju izstopali Julius Kugy, France Avčin, Marijan Lipovšek in Tine Mihelič. To, kar so čutili, so znali tudi odlično ubesediti. Brez kakršnega koli zadržka bi tem štirim priključil še Marjana Bradeška, ki jih v določenih aspektih žlahtne naracije morda celo prekaša. Bradeško je odličen stilist, svoje misli in občutke zna mojstrsko prenesti do bralca, ki mora tudi nehote začutiti do gore tisto gorečo naklonjenost, ki je čista ljubezen. Z ogromnim besednim zakladom zna vselej najti tisto najprimernejšo besedo, s katero želi izraziti svoja občutja in misli." 

------------------------
Povezani novici:
Hodim, torej grem - po samotnih poteh z Marjanom Bradeškom
Hodim, torej grem - pomladno praznovanje samote in tišine v Trnovskem gozdu