Matej Ogorevc

27.03.2026 15:30

53

Planinski vestnik | Logičnost nelogičnih imen v gorah

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.
Planinski vestnik | Logičnost nelogičnih imen v gorah

V marčevski izdaji revije Planinski vestnik smo se pogovarjali z jamarjem Maticem Di Batista, kaj ga je potegnilo v jame, v večno temo, kako deluje kompas v globini, kje je bil najgloblje in v kateri jami najdlje ... Zelo zanimiv pogovor, ki nam približa tako jamarja kot jamarstvo.
Drugi intervju je z Marijo Kurnik, alpinistko, pobudnico telovadbe "1000 gibov" za vse generacije na športnem igrišču v ljubljanski Šiški, tudi knjižničarko na Planinski zvezi Slovenije, predvsem pa 94-letno gospo, ki še vedno pleza in ima rada ljudi.

Potepamo se po vrhovih Balkana (Peaks of Balkan) in po vulkanih, s hitrim Tončkom v izvirni zgodbi postavljamo rekordne čase, pišemo o ruševcu, ukradeni luni pod Osamljeno goro, o lačnih svizcih in kradljivih lisicah, pišemo o strokovni razpravi Varno v gore, pa seveda tudi o jubilejnem 20. festivalu gorniškega filma.

V rubriki Z nami na pot vas Mitja Peternel popelje v skrivnostno turnosmučarsko kraljestvo - v samotno dolino Kolmitzen in na štiri dvatisočake: Hoher Wiftel (2524 m), Stellenkopf (2590 m), Laschkitzkopf (2626 m) in na Sadnig (2745 m).

Sledijo tudi stalne rubrike. Kolumno z naslovom Gladiatorski spektakel? je prispeval Matevž Lenarčič, tu je Planinčkov kotiček (Nika Smole piše o kravi Tini, ki se izgubi), strip (Anže Polšak o Janji Garnbret in njeni skrivnosti o uspehu), rubrika zdravje (o koristih in nevarnostih sončnega sevanja), v spomin, literatura in planinska organizacija.

Vabim vas, da se na revijo naročite. Kajti najstarejša slovenska revija, ki še izhaja, se bo težko ohranila brez zveste baze bralcev >>> spletna naročilnica.

   Uvodnik, kazalo

PV - nakup (3) 

 

PV, levi stolpec (3)       

 

TEMA MESECA
Ko pomen dobi ime

INTERVJU
Matic Di Batista

POTOPIS
Potovanje, ki prebudi vse čute

KOLUMNA
Gladiatorski spektakel

Z NAMI NA POT
Skrivnostno turnosmučarsko kraljestvo

PLANINČKOV KOTIČEK
Krava Tina se izgubi

IZVIRNA ZGODBA
Le kdo si želi življenja brez pike?

STRIP
Skrivnosti Janje Garnbret

INTERVJU
Marija Kurnik

FOTO ZGODBA
Črno-beli vitez rdečih obrvi

DOŽIVETJA Z GORA
Ukradena luna

PRIGODE
Saj ni res, pa je

DOŽIVETJE
Planinarjenje po vulkanih

STROKOVNI POSVET
Varnejše v gore

ZDRAVJE
Ko poboža sonce

FILM
Prvaki Zlate doline so tudi prvaki festivala

V SPOMIN
Na konicah derez in cepinov

V SPOMIN
Eden zadnjih Čedermacev

V SPOMIN

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

  

UVODNIK: Logičnost nelogičnih imen
 

Pred več kot desetletjem sem se na drugem koncu sveta krohotala ob novici, da sta moja soplezalca in dobra prijatelja v Lanežu nad planino Grohot preplezala prvenstveno smer in jo poimenovala Pa si šla, ti M. (Smer sta 8. 7. 2012 preplezala Ivan Štornik - Anza in Rok Tretjak)  Krohotala zato, ker sem vedela, zakaj tako poimenovanje, marsikomu pa se je - dokler na klubski spletni strani nista objavila novice - zdelo seveda nelogično oziroma si ga je vsak razlagal po svoje. Ime je priredba naslova pesmi glasbene skupine MI2, a smer nima nič skupnega z njeno vsebino. Takrat sem v bolivijskih Andih slab mesec odkrivala, kako s kisikom redkejši zrak vpliva name, in poskušala splezati na kako malce višjo goro, medtem ko, kot je v objavi napisal starejši član naveze, "ostajamo 'starci, ženske in otroci' lepo v varnem zavetju domačih sten in tu pa tam splezamo kako lepo smer.". Še vedno se nasmehnem ob misli na to, a ta spomin je zdaj boleč. Lani je namreč odšel Anza, član naveze, ki je plezala med prepevanjem refrena znane pesmi, a on je odšel za vedno. Ime smeri v Lanežu pa je zame dobilo še en pomen ...

A ugibanje, kaj pomenijo nekatera imena, je lahko prav zabavno. Na primer ime smeri JLA v Šitah, ki sta jo Krivic in Košir preplezala, preden sta v takratni Jugoslaviji odšla služit vojaški rok. Tako očitna razlaga, a tako napačna! (kratica naj ne bi pomenila Jugoslovanska ljudska armada, ampak Jaz ljubim alkohol.)  Le o čem ali o kom sta razglabljala Mihelič in Kozjek, ko sta preplezala Parižanko v Debeli peči? Ali Skuta in Štruca v KSA res spominjata na kruh in skuto? Od kod izvor imena Rinka, kot imenujemo več gora nad Okrešljem? In slap. Po kakem obroču, prstanu? Razlage vseh vrst imen se mi zdijo izjemno zanimive, a prav posebej mikavno je, kadar lahko ime izberem sama: nekoč piščancem, mačkam, teličkom, potem lokacijam, kjer smo se kot mulci s hribov zabavali na dolgi poti iz šole, zelo resno in dolgo sem izbirala imena svojih otrok, potem pa sem se spet zabavala, ko sem si izmišljevala imena nekaterih prvenstvenih smeri.

Izbira imena (ali poimenovanje nekoga oziroma nečesa) skoraj nikoli ni le praktična in večinoma je pogojena z osebnimi izkustvi. Največkrat gre za simboliko, identiteto, znak pripadnosti, željo, tudi zaščito ali moč, marsikdaj pa za trenutni vzgib, navdih ali zgolj za zabavo; torej nikakor ne drži, da je v prav vsako od njih zavit vsaj en globlji pomen.

Razlogov, zakaj nekoga ali nekaj poimenujemo s točno določenim imenom, je lahko ogromno, vsak, ki kdaj v življenju dodeli vsaj eno ime ali vzdevek, pa ima za to gotovo vsaj en razlog. Ni tako redko, da ta ostane skrivnost, ime kdaj pa kdaj postane celo vzrok za razprtije. Sploh če gre za obče znana imena, ki (morda) temeljijo na zgodovinski podlagi oziroma tradiciji ali narečju, a se zaradi takih ali drugačnih vzgibov začne pojavljati še kakšno drugo poimenovanje. O nekaterih takih lahko v enem od prispevkov v temi meseca berete tudi v tokratnem Planinskem vestniku - o imenih, ki jih pojasnjujeta druga dva članka, bi težko dvomili ali ugibali, se boste pa med branjem zagotovo zabavali in marsikdaj privzdignili eno obrv - ali obe. Saj veste, to je tisti "aha efekt".

Veseli bomo, če se boste odzvali in nam predstavili svojo razlago kakega poimenovanja naših orografskih elementov ali predstavili drugo ime gore, hriba, planine, ki jih omenjamo. Mogoče lahko izpostavite kak manj znan, a zanimiv oronim. Če na primer poimenovanja Trupejevo poldne ni težko pojasniti, mogoče kdo ve, od kod ime Mengore? Ali Poprovec? In ali ima Zelnarica kaj skupnega z zeljem?

 
Marta Krejan Čokle_pv_2