Telo ima pamet, glava pa včasih ne.

Peter Markič poudarja, da sta telesna in duševna komponenta pri planinstvu, plezanju ali alpinizmu neločljivi. Pogosto se športniki osredotočajo le na mišice, pozabljajo pa na tisto, kar duševnost ne more predelati. "Vse, kar duševnost ne more predelati, se pokaže na telesu," pravi Markič. Telo ima svojo modrost; ko si zvijemo gleženj, nas prisili k mirovanju, medtem ko duševne krize pogosto ignoriramo in silimo naprej, kar vodi v še večje težave.

Psihologija na odpravah: Od sociogramov do "zlate lopate"

Med leti 1979 in 1983 je Peter skupaj z Žaretom Guzeljem izvajal prve psihološke analize na odpravah v Ande, na Lhotse in v Pamir. Uporabljala sta različne metode. Na primer:

• Sociogrami: Ugotavljanje, kdo bi z nekom najbolje sodeloval v ekipi.

• Dnevniki počutja: Člani so vsak dan ocenjevali hrano, nevarnost in bivalne razmere, kar je služilo kot "ventil" za sproščanje napetosti.

• Zlata lopata: Na odpravi na Lhotse je Aleš Kunaver uvedel tekmovanje v "nakladanju", kjer so najboljši govorci dobili simbolične nagrade - najboljši, zlato lopato v nakladanju, kar je bila odlična metoda za sproščanje.

Strah kot varovalo

Zmotno je prepričanje, da npr. vrhunske alpiniste ni strah. Markič citira Toma Česna: "Boj se alpinista, ki ga ni strah." Strah je normalen odziv v nenormalnih situacijah. Ključna razlika med začetnikom in izkušenim mačkom je v kontroli strahu, pa tudi v odloženem strahu. Izkušeni posameznik strah obvlada v steni, tudi da lahko varno sestopi, nanj "odreagira" šele npr. v varnem zavetju koče.

Ko gre v gorah narobe: Sistem zaupnikov

Danes Slovenija razpolaga z razvitim sistemom psihološke pomoči za reševalce in udeležence nesreč. Peter je član državne enote, ki izvaja razbremenilne pogovore po težkih intervencijah. Poudarja pomembnost zaupnikov znotraj reševalnih vrst – to so ljudje, ki so bili na izobraževanju in znajo prisluhniti kolegom.

"Strah je normalen občutek v nenormalni situaciji. S teboj bi bilo nekaj narobe le, če ne bi čutil ničesar."

Kaj je še pomembno?

• Družina kot temelj: Največja odpornost na stres izvira iz urejenih odnosov doma. Če te partner razume, je premagovanje kriz lažje.

• Kultura izražanja: Alpinizem je edinstven šport po količini napisane literature in posnetih filmov. To umetniško izražanje je še kako pomembno za duševno zdravje skupnosti.

Gore so prostor svobode, a tudi prostor globokih osebnih preizkušenj. 

Kot pravi Peter Markič, je hoja v hribe nekaj boljšega, kar lahko poleg skrbi za družino naredite zase. Pomembno pa je, da v dolino ne prinašate le fotografij z vrha, temveč tudi doživetja, pozitivne izkušnje in nove spoznanja o sebi.

Poslušajte celotno epizodo podkasta V steni s Petrom Markičem in odkrijte več o nevidni plati ljudi, ki zahajajo v gore.