Matej Ogorevc
14.04.2026 10:55
84
Matej Ogorevc
14.04.2026 10:55
84
UVODNIK
Vse prepogosto slišimo, da je svet padel s tečajev. Gaza, Ukrajina, Iran. Imamo to srečo, da čutimo zgolj gospodarske posledice prerivanj velikih in upamo, da bomo še naprej živeli v oazi miru. Težko je vse to odmisliti, tudi ko se umaknemo v gore.
Že mesec dni nas vreme razvaja, sušec je upravičil svoje ime, malce prej pa smo vendarle dobili tudi solidno pošiljko snega, v visokogorju so po lanski kilavi zimi končno spet dobri pogoji za turno smuko. Nekoliko niže se že začenja sezona pohodništva in turnega kolesarjenja, oživela so tudi naravna plezališča. Dobri obeti za uspešno planinsko sezono 2026.
Toda ozrimo se nazaj, na preteklo leto. V letu 2025 beležimo bistveno povečanje števila smrtnih nesreč v gorah v primerjavi s preteklimi leti. V PZS se zavedamo odgovornosti za varnost planincev. S številnimi preventivnimi aktivnostmi želimo ozavestiti obiskovalce gora, saj nesrečam botrujeta predvsem neznanje in neizkušenost. In žal tudi neverodostojne objave na družbenih omrežjih. Med ponesrečenimi je tudi zelo velik delež tujcev, ki pa jih z našimi preventivnimi aktivnostmi težje dosežemo.
Naše članstvo je stabilno, še posebej pa si prizadevamo pritegniti v naše vrste mlade, jih navdušiti za naravo in gore. Kar sploh ni lahko, saj si za to prizadevajo tudi taborniki, skavti in še kdo. Zato velja pohvala mentorjem in vodnikom v planinskih društvih kot tudi Mladinski komisiji PZS. Komisija s tradicionalnimi akcijami, kot je tekmovanje Mladina in gore, orientacijskimi tekmovanji, organizacijo taborov in različnih vrst usposabljanj povezuje mladinske odseke v ubrano celoto, kar smo podprli tudi z dodatnimi namenskimi sredstvi.
Imamo 64.000 članov, toda ocenjujemo, da dokaj redno hodi v gore okoli 400.000 državljanov Slovenije. Možnosti za povečanje članstva je torej obilo. Kako jih pritegniti v naše vrste? S primerno promocijo dobrih programov, torej z atraktivnimi izleti, prilagojenimi posameznim generacijam planincev, planinskimi tabori, organizacijo usposabljanj in predavanji, družabnimi aktivnostmi. V društvih, ki to ponujajo, članstvo raste – na plečih številnih prizadevnih prostovoljcev, naših strokovnih kadrov.
Pomemben pogoj za planinsko dejavnost je planinska infrastruktura: poti, koče, naravna plezališča in plezalne dvorane. Za vse to so poleg obilo prostovoljnega dela potrebna tudi znatna finančna sredstva.
Od leta 2023 v skladu z zakonom o planinskih poteh država namenja znatna sredstva za šolanje markacistov in materialne stroške vzdrževanja planinskih poti. Ta sredstva so v zadnjih letih pomembno prispevala tako k izboljšanju stanja na poteh kot tudi k povečanju in pomladitvi markacijskih vrst.
Za vzdrževanje koč so potrebna bistveno višja sredstva, brez pomoči države ne moremo pričakovati izboljšanja stanja. V zadnjem obdobju smo bili deležni znatne pomoči, enako nam obetajo prek razpisov tudi v prihodnje. Prizadevamo si za sprejem sistemskega zakona, s katerim bi uvedli redno letno financiranje posodobitve koč, kar bi omogočilo bolj načrtovano aktivnost.
V društvih in klubih se povečuje število mladih, pa tudi nekoliko starejših, ki se posvečajo našim tekmovalnim športom, športnemu plezanju in alpinizmu. Opažamo znaten napredek tako pri strokovnem delu trenerjev kot pri organizaciji tekmovanj, pa tudi pri številu plezalnih dvoran in urejenosti naravnih plezališč. V takšnih razmerah lahko pričakujemo kontinuiteto izjemnih rezultatov tudi v prihodnje.
Velja se spomniti tudi na našega zvestega sopotnika in kronista, Planinski vestnik, ob njegovi 130-letnici. Zahvala uredništvu in seveda še na mnoga leta. 130 let pa nas z vrha Triglava pozdravlja tudi Aljažev stolp.
Kot do zdaj ostajamo zvesti duhu prostovoljstva, kjer smo nagrajeni z dobro opravljenim delom in vezmi, ki se ob tem spletajo med nami.
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
LETOPIS PZS 2025 | VSEBINA