V Tolminu se je zbralo 145 delegatov planinskih društev, tako da je bila skupščina sklepčna z 48-odstotno pristotnostjo (potrebna je prisotnost tretjine delegatov). Za novega predsednika Planinske zveze Slovenije v mandatnem obdobju 2026–2030 so izvolili Martina Šolarja, ki je prejel 111 glasov, njegov protikandidat Damjan Debevec pa 32 glasov. Šolar je tako postal petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini Planinske zveze Slovenije, ene najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji in najbolj množične športne organizacije. V PZS je trenutno včlanjenih 300 društev, konec leta 2025 pa je krovno planinsko organizacijo sestavljalo 64.019 članov različnih starostnih skupin, kar predstavlja tri odstotke vsega prebivalstva Slovenije.

Magister naravovarstva in univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva Martin Šolar, ki je bil zadnjih osem let podpredsednik PZS, je bil v letih 2019–2023 tudi predsednik Balkanskega združenja planinskih organizacij (BMU), kjer je še vedno član izvršnega odbora. Zaposlen je kot direktor Kobariškega muzeja, prej je bil dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka in direktor mednarodne naravovarstvene organizacije WWF Adria. Član PD Bohinjska Bistrica je že desetletja dejavno vpet v planinsko organizacijo – kot prostovoljni vodnik PZS, častni vodnik PZS, inštruktor planinske vzgoje, alpinist in varuh gorske narave, bil je aktiven v Mladinski in Vodniški komisiji PZS ter v Komisijah za varstvo gorske narave, za alpinizem ter za vzgojo in izobraževanje PZS. Je tudi mednarodni planinski vodnik (UIMLA) in ambasador biosfernega območja Julijske Alpe.

Na skupščini so potekale tudi volitve novega predsedstva ter upravnega in nadzornega odbora PZS. Za člane predsedstva so na predlog novega predsednika Šolarja potrdili dosedanjega podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika, podpredsednika PD Fram, dolgoletnega prostovoljnega vodnika PZS in inštruktorja planinske vzgoje, poleg njega pa še mednarodno sodnico športnega plezanja in alpinistko Miro Pirc (PD Rašica), dolga leta vpeto tudi v mednarodno zvezo za športno plezanje World Climbing, Andrejo Senica, predsednico PD Bricnik Muta in Meddruštvenega odbora planinskih društev Koroške v prejšnjem mandatu, ter Aleša Drekonjo, predsednika PD Preddvor in člana upravnega odbora PZS v zadnjem mandatu.

Med desetimi kandidati za sedem članov upravnega odbora so bili izvoljeni Milena Brešan (PD Tolmin), Boštjan Nabergoj (PD Podnanos), Roman Ponebšek (PD Litija), Jakob Zupanc (PD Srednja vas v Bohinju), Darko Mandeljc (PD Javornik Koroška Bela), Marjana Brezovšek (PD Pohorje Zg. Polskava) in Rafael Krvina (PD Gorenja vas). Za predsednika Nadzornega odbora PZS je bil znova izvoljen Franc Ekar (PD Preddvor, nekdanji predsednik PZS), za člane nadzornega odbora pa Valerija Vidmar (PD Krka Novo mesto), Brigita Čeh (PD Ljutomer), Peter Požun (PD Lisca Sevnica) in Nataša Kocjančič (PD Postojna).

"Hvala za podporo. Naložil sem si veliko odgovornost, a skupaj zmoremo - moč enega je moč vseh. Med prednostnimi nalogami Planinske zveze Slovenije so povečanje članstva, posodobljen in bolj enovit model upravljanja in delovanja PZS, nadaljevanje dela za sistemsko financiranje obnove in vzdrževanja planinskih koč, nadaljevanje skupnega sodelovanja s partnerji v okviru kampanje Varno v gore, poudarki na usposabljanju strokovnih kadrov in uveljavitvi medsebojnega priznavanja kompetenc, v športnem smislu pa strukturiran pristop pri delovanju v alpinizmu, športnem plezanju in drugih gorskih športih," je ob izvolitvi povedal Martin Šolar in predstavil programske smernice za mandatno obdobje 2026–2030.

V programskih smernicah je med vrednotami in poslanstvom izpostavil povezanost z gorami in naravo, odprtost, vključevanje in raznolikost, svobodo, spoštovanje in odgovornost kot temeljne vrednote, prostovoljstvo kot temelj identitete in delovanje v javnem interesu. Na področju organizacije in članstva se bo zavzemal za povečanje in aktivacijo članstva, krepitev vloge vseh društev in meddruštvenih odborov, upravljanje planinske infrastrukture, posodobitev upravljanja PZS in izboljšanje pogojev dela vseh vključenih v delovanje PZS. Na področju ljudi in znanja se osredotoča na delo z mladimi in sodelovanje s šolami, razvoj vodništva in usposabljanj, poudarek na varnosti v gorah, vključevanje starejših oseb, vključevanje oseb s posebnimi potrebami in krepitev strokovnega kadra. Pri infrastrukturi in športnih napoveduje strategijo gradnje in obnove planinskih koč, razvoj in digitalizacijo planinskih poti (PlanGIS, maPZS), razvoj alpinizma, podporo tekmovalnemu in rekreativnemu športnemu plezanju, nacionalni plezalni center in podporo tekmovalnemu turnemu smučanju. Za prihodnost in nadaljevanje začrtane poti poudarja pomen timskega dela, trajnostnega razvoja in prilagajanja podnebnim spremembam v luči varovanja gorske narave, sodobne komunikacije (e-Planinski vestnik, kartografija), mednarodnega sodelovanja in PZS kot sodobne in vplivne organizacije.

Po osmih letih uspešnega predsednikovanja največji športni organizaciji v Sloveniji se je Jože Rovan, ki je planinsko zvezo vodil od leta 2018, zbranim zahvalil za zaupanje na tej funkciji. Ponosen je, da je PZS v njegovem drugem mandatu znova okrepila članstvo, zagotovila sistemska sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih poti - medtem ko sistemska sredstva za vzdrževanje planinskih koče še ostajajo izziv - ter zagotovila napredek na področju alpinizma in športnega plezanja ter nadgradnjo informacijskega sistema, pri vsem pa izpostavil predano delo številnih prostovoljcev. Rovan v PZS ostaja kot član izvršnega odbora Komisije za planinske poti PZS in aktiven v Komisiji za turno kolesarstvo PZS in pri Slovenski turnokolesarski poti.

Volilna skupščina je potekala v dobrem delovnem in konstruktivnem vzdušju, potrjena so bila vsa podana poročila, med njimi poročila organov PZS za leto 2025 ter okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2027. Delegati planinskih društev so potrdili tudi prodajo 10-odstotnega deleža Ribniške koče na Pohorju.

Skupščino PZS 2026 je gostilo Planinsko društvo Tolmin, ki letos praznuje 130-letnico ustanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) v Tolminu, predhodnice današnjega društva. Uvodni kulturni program je s pesmijo obogatil Oktet Simon Gregorčič, o pomenu gora in poslanstvu planinstva pa so spregovorili učenci OŠ Franceta Bevka iz Tolmina Tinkara Ema Rutar, Vasja Bajt, Zala Rutar in Vita Kravanja Čarga ter alpinistični pripravnik Gašper Čopi in dolgoletna članica Cvetka Jug. Planince iz vse Slovenije sta v Posočju ponosno pozdravila Milena Brešan, predsednica PD Tolmin, enega najbolj razvejanih in najaktivnejših društev v Sloveniji, in župan Občine Tolmin Alen Červ, ki je izpostavil, da je PZS eden najmočnejših temeljev družbe.

Ob koncu skupščine je podpredsednik PZS Jožef Bobovnik zbrane povabil na dan slovenskih planincev 2026, ki s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in druge ljubitelje narave 13. junija vabi na Ruško kočo na Pohorju, 4. in 5. septembra na tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v Koper in 5. decembra na podelitev najvišjih priznanj PZS na Vrhniko. Načelnica Mladinske komisije PZS Ana Skledar se je zahvalila vsem, ki so pomagali ustvarjati njeno zgodovino, in jih povabila na množico dogodkov ob letošnji 70. obletnici, med katerimi sta osrednja Gojzarfest 19. septembra v Tivoliju in slovesnost ob jubileju 16. oktobra, prav tako v Ljubljani. Planinci so se po skupščini odpravili še na ogled muzejskih zbirk Tolminskega muzeja.

Manca Ogrin