Gornik in botanik, sicer pa trgovec z lesom Albert Bois de Chesne (1871–1953) Albert Bois de Chesne, je v alpski botanični vrt posadil rastline z okoliških gora in kraških travnikov ter ga odprl za javnost. Leta 1930 je Juliana dobila prvo knjigo obiskovalcev, semena rastlin pa so ponujali tudi drugim botaničnim vrtovom. Po začetnih uspešnih letih je prišlo do izbruha druge svetovne vojne, ko sta za vrt zasilno poskrbela vrtnarja – domačina Anton Tožbar in Ančka Kavs.

Po kapitulaciji Italije in priključitvi večjega dela Primorske Jugoslaviji, ustanovitelj v vrt ni več zahajal. Referat za varstvo prirode je Juliano vzel pod svoje varstvo, za njeno ohranitev in zavarovanje se je zavzemala predvsem dr. Angela Piskernik (1886–1967). Leta 1949 je začasno upravljanje vrta je prevzel Gozdarski inštitut, ki je načrtoval, da bi vrt v prihodnosti povečali. Še istega leta je nato skrb za Juliano prevzel Prirodoslovni muzej v Ljubljani, ki je vrt urejal med letoma 1949 in 1953, nato je prešel pod upravo lokalnih organizacij (Turistično olepševalno društvo Bovec, Občinski ljudski odbor Bovec, Goriška turistična zveza in Občinski ljudski odbor Tolmin).

Leta 1958 je Zavod za spomeniško varstvo spodbudil redno in sistematično oskrbovanje vrta – v vrtu so se pod vodstvom strokovnjaka za hortikulturo Cirila Jegliča (1897–1989) začela obnovitvena dela. Leta 1962 je Juliana dokončno prešla pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Zaradi mnogih redkih, ogroženih in zavarovanih vrst, ki uspevajo v vrtu, je alpski botanični vrt Juliana že od leta 1951 zavarovan kot spomenik oblikovane narave, uvrščen je na seznam slovenskih naravnih vrednot in spada med ožje zavarovana območja Triglavskega narodnega parka.

Danes je v vrtu popisanih okoli 700 rastlinskih vrst značilnih za slovenski del Alp, njihovo predgorje in kraški svet. Med njimi je okoli 70 zavarovanih vrst, okoli 60 vrst pa je uvrščenih na slovenski Rdeči seznam. V vrtu uspeva tudi 10 rastlinskih vrst, ki so zavarovane v okviru Direktive o habitatih omrežja Natura 2000.

Alpski botanični vrt Juliana se nahaja v Trenti, v bližini zaselka Pri Cerkvi, nad cesto, ki povezuje Kranjsko Goro (vrt je oddaljen 25 km) in Bovec (vrt je oddaljen 23 km). Več informacij o vrtu je na voljo na spletni strani juliana.pms-lj.si.

Ob praznovanju 100-letnice so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili pester program:
• razstavo Juliana, cvetoča učilnica narave v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki so jo odprli 24. aprila v Ljubljani,
• pester program vodenj v Juliani,
• fotografski natečaj za učence, srednješolce in študente,
• nov priročnik o vrtu, ki bo izšel v začetku junija,
• in osrednjo slovesnost ob 100-letnici, ki bo 6. junija v Trenti.