Osem let na čelu Planinske zveze Slovenije

Jože Rovan je PZS vodil dva mandata, svoje delo pa je končal aprila 2026. Funkcija predsednika ene največjih prostovoljskih organizacij pri nas prinaša veliko odgovornost.

Kljub zahtevnosti dela Rovan poudarja pomen prostovoljstva, ki ostaja ena temeljnih vrednot zveze. Funkcionarji za svoje delo ne prejemajo plačila, so pa bogato nagrajeni z zadovoljstvom ob opravljenem delu in trdnimi prijateljstvi.

"Poti, tako v naravi kot v življenju, so stvar ljudi, ki jih ustvarjajo in gradijo."

Spremembe v gorah: Od opreme do obnašanja

Skozi desetletja se je struktura obiskovalcev slovenskih gora spremenila. Rovan opaža, da je oprema postala bistveno lažja in uporabnejša, kar omogoča hitrejše in varnejše vzpone. Po drugi strani pa se soočamo z izzivi množičnega turizma, predvsem v okolici Triglava, kjer so koče pogosto zasedene že mesece vnaprej.

Ekološki premik

Zanimiva je ugotovitev glede odpadkov. Danes so hribi precej bolj čisti kot pred desetletji. Rovan se spominja študentskih let, ko so na Kredarico prinesli polne vreče odpadkov, danes pa bi na isti poti težko napolnili majhno vrečko. K temu so pripomogle tako vzgojne akcije kot zgledi starejših generacij.

Turno kolesarstvo: Nova veja planinstva

Eno izmed področij, kjer je bil Jože Rovan pionir, je turno kolesarstvo. Leta 2007 je bila znotraj PZS ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo, ki danes šteje že več sto vodnikov in okoli 40 odsekov.

"Turno kolesarstvo ni le šport, je način doživljanja narave na kolesu, ki zahteva obzirnost do pešcev in spoštovanje etike ter narave."

Eden največjih projektov na tem področju je Slovenska turnokolesarska pot (STKP):

Dolžina: 1850 kilometrov.

Višinska razlika: 50.000 metrov vzpona.

Trajanje: Povprečen kolesar jo prevozi v 43 dneh.

Vsebina: Pot ne povezuje le gora, temveč tudi kulturne in etnološke zanimivosti, kot sta npr. bolnica Franja ali rudnik Mežica.

Markacisti: nevidni in tihi graditelji gorskih poti

Kot izkušen markacist in inštruktor je Rovan sodeloval pri tehnološkem razvoju vzdrževanja poti. Od ročnega vrtanja lukenj za kline, ki je včasih trajalo ure, so prešli na uporabo modernih vrtalnih strojev in agregatov.

Danes v Sloveniji deluje okoli 950 markacistov, ki letno opravijo več kot 35.000 prostovoljnih ur dela. Zahvaljujoč državni pomoči pri financiranju je obnova in vzdrževanje planinskih poti sistemsko urejena, kar je ključno za ohranitev več kot 10.000 kilometrov slovenskih planinskih poti.

Prihodnost in osebni mejniki

Jože Rovan je kljub koncu mandata še vedno aktiven. Aprila 2026 je zaključil svojo pot po Slovenski planinski poti (transverzali), ki jo je začel daljnega leta 1968.

Glavni izzivi, ki jih vidi za prihodnost PZS, so:

• Varstvo narave: Iskanje ravnovesja med obiskom in ohranjanjem okolja.
• Infrastruktura: Nujna pomoč države pri posodabljanju koč zaradi pomanjkanja vode in novih ekoloških standardov.
• Vključevanje mladih: Razvijanje športov, ki so mladih blizu, kot sta športno plezanje in turno smučanje.
• Članstvo: povečevanje članstva ter dovolj dobra pomoč krovne organizacije članstvu. In drugo.

Planinstvo ostaja ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti v Sloveniji, ki jo bogatijo solidarnost, prijateljstvo in globoko doživljanje narave. Jože Rovan s svojo potjo in zgledom dokazuje, da se pot v gorah nikoli zares ne konča, le križišča  ter vloge se zamenjajo.

Poslušajte celotno epizodo podkasta in spoznajte zgodbe izza kulis vodenja naše planinske organizacije.