Janez Jeglič - Johan je bil eden najvidnejših svetovnih alpinistov svoje generacije, mojster klasičnega, športnega in lednega plezanja. Sodeloval je na številnih odpravah v Severno in Južno Ameriko ter Himalajo, kjer je s svojimi vzponi premikal meje mogočega. Skupaj s Frančkom Knezom in Silvom Karom, ki so bili znani kot trije mušketirji, je oral ledino v prostem plezanju in težkih prvenstvenih smereh, s Karom je kot prvi preplezal smer IX-. težavnostne stopnje. V letu 1990 mu je uspelo preplezati prvenstveno smer v zahodni steni Bagiratija III, povzpel se je na vrh Mount Everesta in preplezal športnoplezalno smer X. težavnostne stopnje. Njegova izjemna pot se je tragično končala leta 1997 na Nuptseju, a njegova dejanja v alpinizmu ostajajo. Silvo Karo je od leta 1998 ohranjal spomin nanj z organizacijo memoriala s plezalnim tekmovanjem, najprej v Domžalah, nato v Mišji peči, Ospu in Črnem Kalu, med letoma 2007 do 2013 pa v veliki Osapski steni v smeri Goba, kamor se je spominsko tekmovanje znova vrnilo letos na dan Evrope.

Unikatno tekmovanje je bilo zunaj okvirov in standardov tekmovanj na umetnih stenah, tako kot je edinstvena tudi velika Osapska stena, ki s svojo dolžino in previsnostjo to omogoča. Plezanje 100-metrske smeri z varovanjem od zgoraj je zagotavljalo popolno varnost, hitrost plezanja pa je dala dogodku atraktivnost. Tekmo je organiziralo Društvo za gorsko kulturo v sodelovanju z Alpinističnim odsekom Planinskega društva Domžale, in sicer v okviru dogodkov Vikendi na robu, serije aktivnih, turističnih in družabnih dogodkov, ki jih organizira Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper.

Letošnji nesporni zmagovalec plezanja 100-metrske smeri Goba z oceno 7c v Osapski steni je bil Jernej Kruder, ki jo je preplezal v 8 minutah in 1 sekundi, s čimer se je približal rekordu Klemna Bečana, ki je leta 2009 za to smer potreboval 7 minut in 41 sekund. "Memorial je super tekmovanje, ki smo ga zadnje desetletje pogrešali v Ospu, predvsem plezanje v Gobi. Ker sem imel zle namene v Gobi, sem smer velikokrat poskušal, zato je tudi šlo tako hitro. Vem, da lahko gre še hitreje, a glede na konkurenco in da je steno obsijalo sonce, so bile otežene razmere. Predvsem se veselim naslednjega leta, ker bova z Johanom skupaj presegla en mejnik - ko je on tragično nehal plezati leta 1997, sem jaz začel, in mislim, da bo to pomembna prelomnica zame in za Silva Kara, ki organizira tako dober dogodek," je bil navdušen Celjan, nekdaj skupni zmagovalec svetovnega pokala in evropski prvak v balvanskem plezanju, ki zadnja leta s svojimi vrhunskimi vzponi pušča pečat tudi v alpinizmu. Leta 2024 je na primer kot prvi Slovenec prosto preplezal 1000-metrsko smer El Corazon, ocenjeno z 8a po francoski oz. 5.13b po ameriški lestvici, kar je najzahtevnejši skalni prosti vzpon Slovencev v El Capitanu, lani pa je v norveškem Jøssingfjordu s klasičnim varovanjem opravil prvo ponovitev neopremljene 'trad' smeri Crown Royale, ki je z oceno 9a najtežji tovrstni vzpon na svetu.

Med plezalkami je slavila Mina Markovič, ki je do vrha legendarne Gobe potrebovala 28 minut in 58 sekund. "Izkušnja je bila nekaj unikatnega! Da imaš priložnost sto metrov tako kakovostne smeri in v res dobri družbi poskusiti in plezati z varovanjem od zgoraj, kjer se samo prepustiš plezanju, je res vrhunsko. Da je memorial spet nazaj - zame prvič, saj sem takrat še tekmovala - je res velika pridobitev za Kraški rob, slovensko skalno plezanje in nekaj, kar bi bilo vredno razširiti na svetovno raven. Res sem vesela, da se je memorial vrnil in upam, da ga obudimo tudi na mednarodni ravni," je bila zadovoljna tudi na Primorskem živeča Štajerka, pred Janjo Garnbret najuspešnejša slovenska športna plezalka, kar 22-krat zmagovalka svetovnega pokala, prav tako večkratna skupna zmagovalka svetovnega pokala, pa tudi prva Slovenka, ki je preplezala smer z oceno 9a.

V ženski konkurenci je bila druga Škofjeločanka Lučka Franko, prav tako nekdaj odlična tekmovalka, v moški pa Kranjčan Bor Savnik. Tretji je bil Tržičan Matej Sova, edini, ki je sodeloval na vseh memorialih do zdaj, trikrat pa se veselil tudi zmage - v letih 2006, 2010 in 2011: "Po toliko letih, ko ne treniramo več toliko kot nekoč, je občutek, da je stena večja in težja, ampak se še vedno trudimo. Največ mi pomeni, da se po toliko letih spet vidimo, skupaj poplezamo in se podružimo."

Prijetno plezalno druženje se je zvečer preselilo na Kraški rob, kjer so v centru za obiskovalce najprej razglasili najboljše in podelili nagrade najhitrejšim, nato pa si ogledali film Jezdeci neviht, nagrajen na letošnjem 20. Festivalu gorniškega filma. "Dogodek je odlično uspel v vseh pogledih: spodbudil je tovrstno plezanje in povezal generacije, saj je med najstarejšim Francijem Jensterletom in Borom Savnikom skoraj 30 let razlike. Pod steno je vladalo izjemno vzdušje v duhu fair playa, zanimiv pa je bil tudi družabni del, saj se z nekaterimi nismo videli že od zadnjega memoriala. Vsekakor bomo naslednje leto dogodek nadgradili. Vsi so obljubili, da se vrnejo, mi pa bomo poskrbeli, da bo izvedba vsaj tako vrhunska, kot je bila Johanova alpinistična kariera. Prihodnje leto bo namreč minilo 30 let, odkar se je ta končala na vršnem grebenu Nuptseja," se v prihodnost že ozira Silvo Karo, organizator memoriala in direktor Festivala gorniškega filma.