Kljub temu inPlaninci niso imeli večjih težav. Vsako jutro ob šesti uri so se naravnali na ritem korakov, dvignili nahrbtnik in se podali ob Atlantiku, skozi evkaliptusove gozdove, preko peščenih plaž, skozi vasi in mesta... do naslednjega prenočišča. Na poti so premagali žulje, utrujenost in organizacijske izzive, podpirali drug drugega, se veselili med postanki in zadihali s polnimi pljuči.

Tako so na novinarski konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije 28. maja predstavili eno največjih in najbolj vključujočih odprav Odbora inPlaninec - odpravo Camino 2026, na katero so se podali 8. maja in se vrnili 22. maja 2026.

28 pohodnikov in pohodnic ter psička vodnica je v dvanajstih dneh prehodilo 319 kilometrov dolgo pot od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostele v Španiji. S hojo so začeli 10. maja v Portu, v Santiago de Compostella so prispeli 21. maja. Naslednji dan 22. maja so svojo pot zaključili na Finisterri - simboličnem koncu sveta ob Atlantskem oceanu. Za vožnjo s kombiji so potrebovali pet dni.

"Camino 2026 ni bil le športni ali pohodniški izziv. Bil je zgodba o sodelovanju, zaupanju, vključevanju in premikanju meja mogočega. Skupino je sestavljalo osem slepih in slabovidnih, ena gibalno ovirana, trije dolgotrajno bolni, trije nevrorazlični pohodniki ter 13 spremljevalcev, prostovoljcev in vodnikov, ki so skupaj dokazali, da lahko tudi zahtevne poti postanejo dostopne širšemu krogu ljudi. Najstarejši pohodnik, z izkušnjami s Himalaje, je štel 84 let," je ob zaključku poti dejal vodja odbora Jurček Nowakk.

Priprave so bile dolge in obsežne. Zavedali so se, da je organizacija prenočišč in obrokov za tako skupino zahtevna, saj večina prenočišč ne sprejema rezervacij - posteljo dobi tisti, ki prvi pride pred vrata "alberga". Kljub temu so le dvakrat prenočili tako, da se je skupina delila, podpora iz kombijev je bila vedno blizu.

Pot skozi Portugalsko in Španijo si bodo najbolj zapomnili po tem, da so drug drugega podpirali na vsakem koraku. Današnjo novinarsko konferenco pa po tem, da je potekala v času mednarodnega Tedna gibanja, ki med 25. in 31. majem opozarja na pomen redne telesne dejavnosti za telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja.

Camino 2026 je obenem pokazal, kako pomembno vlogo imata gibanje in aktivno življenje pri krepitvi samozavesti, povezanosti in dobrega počutja. Zato jih je danes podprl tudi predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Paralimpijskega komiteja Damijan Lazar.

Pohodnik Miha Jakopin je po prehojenih 319 kilometrih poudaril: "Vesel in ponosen sem, da sem del skupnosti inPlaninec. Po vzponu na Triglav in več kot 4.000 metrov visoki Breithorn si nikoli ne bi mislil, da se bom kdaj podal po poti Camina. Skupaj smo kot ekipa ponovno pokazali, kaj lahko dosežemo z vztrajnostjo, podporo in medsebojno pomočjo."

Dnevi na Caminu so bili drugačni od vseh dosedanjih planinskih izkušenj, je dodal Jakopin: "Prepustil sem se zvokom narave, šumenju Atlantika in vonju evkaliptusa. Velikokrat sem pomislil na domače in na ljudi, ki jih ni več med nami. Verjamem, da bi bili ponosni na našo skupino."

Antonija Zvonka Zupančič živi z multiplo sklerozo, zato je ob bližajočem se svetovnem dnevu multiple skleroze poudarila, da bolezen tisočerih obrazov ni ovira za velike podvige: "V tej dobro uigrani gardi inPlaninca sem se počutila varno, sproščeno in brezskrbno, saj sem vedela, da bom ob težavah vedno dobila pomoč. Zato je bil vsak korak lahkotnejši." Njene besede dodatno potrjujejo pomen vključevanja in dostopnosti v športu ter aktivnem življenju.

Irena Temlin je kot slepa pohodnica izpostavila pomen zaupanja in podpore spremljevalcev: "Meni osebno je bila najbolj naporna nastanitev in priprava za naslednji dan, saj je bila vsak dan druga lokacija in meni kot slepi osebi popolnoma tuja. Na srečo naših srčnih spremljevalcev sem tudi to oviro spretno prekrmarila, pa čeprav kdaj s kakšno solzico v očeh. Včasih se mi je zastavljalo nekoliko "črno vprašanje" ... sem morala res oslepeti, da sem srečala prave ljudi?"

Hodili so med klepetom, s pesmijo in v tišini, a ta tišina je bila prijetna. Takrat je v ospredje prišla narava, trenutki miru in povezanosti s sabo so bili blagodejni. Prav posebej ob zvokih morja, sta se spominjali Ksenija Oblak in Zvonka Zupančič.

Spremljevalec Marjan Bogataj je poudaril, da je Camino zahteval tako fizično kot tudi psihično pripravo: "Hoja, malica, hoja, počitek, večerja in spanje so postali naš vsakodnevni ritual. A prav zadovoljstvo ob prihodu na cilj in varen prihod domov predstavljata neprecenljivo izkušnjo."

Vodja Odbora inPlaninec Jurček Nowakk in namestnica vodje odbora Marjeta Čič sta se zahvalila vsem udeležencem, ki so zaupali v uspeh odprave, predvsem pa voznikom kombijev, ki so poskrbeli za to, da je bila pot varna, nahrbtniki, ki so jih vsak dan inPlaninci nosili, pa lažji.

Miha Susman je opisal močna čustva po zaključku poti: "Ponosen sem na vse udeležence in prav vsakega spremljevalca posebej. Vsi smo se spopadali z različnimi težavami, bolečinami in izzivi, a smo vztrajali skupaj."

Poseben pečat dogodku so dali verzi vodje odprave Joca Filipčiča, ki se je na Camino podal že večkrat in je s svojimi izkušnjami pomagal načrtovati dolžino etap, prenočišča in številne druge detajle, pomembne za pot in dobro počutje inPlanincev:

"Potihnil je odmev korakov,
inPlaninec je že doma.
A romar ne pozabi znakov,
ki so vodili do srca."

Ob zaključku novinarske konference so inPlaninci poudarili, da Camino 2026 ni bil konec poti, temveč nadaljevanje zgodbe o vključevanju, sodelovanju in premikanju meja.

"319 kilometrov je postalo simbol korakov, ki dokazujejo, da lahko skupaj - brez ovir - pridemo dlje."