Ecrins, Francija - 10. do 19. 7. 2026

Udeleženci: Eva Dana Vidmar, Špela Kešnar, Jakob Mlakar, Katja Mesarič, Urban Bečan, Vid Felicijan, Feliks Matoh Brelih.

Vodji: Urh Primožič in Žiga Oražem.

10. 7.

Ob 8.00 odhod iz Ljubljane. Ekipa sedmih se s kombijem odpravi na dolgo pot. Ob 11.00 se na pot odpraviva še Žiga in Jakob. Ob 20.00 smo vsi v deževnem kampu Ailefroide. Izkoristimo dež in se odpravimo na skupno večerjo v vasico.

11. 7.

Popoldne pričakujemo dež. Odpravimo se plezat v čudovite strme stolpe nižje v dolini. Plezamo v gorski skupini: Les Tenailles de Montbrison, dostopimo v eni uri.

Eva Dana / Katja: Si t’as peur, jappe – 200 m, 7b. Obe A0 do prvega stolpa, zgornji del izpustita zaradi dežja.

Špela / Feliks: Si t’as peur, jappe – 200 m, 7b. Oba A0 do prvega stolpa, zgornji del izpustita zaradi dežja.

Urban / Vid: La vie en fauteuil – 150 m, 6c. Neuspel poskus.

Urh / Jakob / Žiga: L’automne à Pékin – 300 m, 7a.

V rahlem dežju vsi sestopimo.

12. 7.

Zjutraj naredimo načrte za naprej. V naslednjih dneh gremo v višje granitne stene. Ostali se odpravijo na balvane. Po kosilu se ekipa punc odpravi v Refuge du Pelvoux, Vid in Urban pa v Refuge du Sélé.

Urh in Feliks se pripravljata na zgodnji dostop pod severno steno Pic Sans Nom.

Jakob in Žiga pa se pripravljava na zgodnji dostop pod južno steno Barre des Écrins.

Jakob / Žiga: Ailefroide – Minus Palavar: La Cour de Récré – 180 m, 6b.

13. 7.

Budilka ob 2.00. Urh, Feliks, Jakob in Žiga se skupaj odpravimo proti ledeniku Noir.

Ob 5.00 Žiga in Jakob vstopiva v južno steno Barre des Écrins. Stena je velika in orientacijsko dokaj nezahtevna. Začetek smeri še v temi preplezava po klasiki, južnem stebru. Veliko je naloženih skal in prašnih odsekov, zato previdnost ni odveč. V smeri najdeva en klin, pod detajlom smeri pa pustiva dva klina. Zadnjih 200 m preplezava po Areti Ruge. Ob 15.20 stojiva na vrhu smeri.

Sledi sestop na ledenik Blanc. Snežni mostovi čez ledeniške razpoke že popuščajo, zato so potrebni obvozi. Pod seraki v naglici odhitiva proti ravnemu delu ledenika. Ob 21.00 sva pri avtu.

Urh in Feliks preplezata severno steno Pic Sans Nom v 13 urah in pol. V zgornjem, lažjem delu stene Feliksa v prste leve roke zadene skala. S povito roko izplezata in sestopita proti Pelvouxu. Na vzhodni strani najdeta prehode in spuste do ledenika Sialouze. Ob 0.30 dosežeta kočo Pelvoux, kjer prespita. Naslednji dan sestopita.

Jakob / Žiga: Barre des Écrins – Voie Directe Gamma – 1100 m, VII+

Urh / Feliks: Severna stena Pic Sans Nom – Voie Directe (de droite) – 1000 m, VII

Špela / Eva Dana / Katja: Vzhodna stena Aiguille du Sialouze – Je Vous Salue Marie – 240 m, 6c

Vid / Urban: Jugozahodna stena Aiguille du Sialouze – Ventre à Terre – 400 m, 6a

14. 7.

Po prejetih sporočilih sredi noči sem vedel, da bo jutro pestro, ampak ne tako! Po helikopterskem reševanju Eve in nato še obisku urgence s Feliksom lahko samo potrkam na les in rečem hvala. Padajoče skale so povzročile le lažje poškodbe.

Špela / Eva Dana / Katja: Jugozahodna stena Aiguille du Sialouze – Purée d’Astragale. Padec skale v prvem raztežaju na roko in umik iz stene.

Vid / Urban: Jugozahodna stena Aiguille du Sialouze – Voie Livanos. Poskus in poznejši umik zaradi nesreče. Pomagata puncam pri sestopu.

15. 7.

Pol ure vožnje do izhodišča pod Tête d’Aval. Kompaktna skala in lepe smeri. V iskanju trad klasik se preostala trojica plezalcev odpravi v bližnje stene nad kampom.

Feliks in Eva Dana preostanek tabora izkoristita za pohode.

Vid / Jakob: Južna stena Tête d’Aval – Créons, c’est l’heure – 350 m, 6c+

Špela / Žiga: Južna stena Tête d’Aval – Le Polichinelle dans le Tiroir – 300 m, 7a

Katja / Urban / Urh: Severovzhodna stena Ailefroide – La Snoopy – 250 m, 6b+

16. 7.

Padavine sredi dneva večine niso prepričale v krajši vzpon, zato so se odpravili v Refuge du Sélé.

Z Urhom pa sva se preizkusila v težki smeri Asproman, ki pa bo na uspešen vzpon počakala do naslednjič.

17. 7.

Zjutraj z Urhom od hitiva proti koči, kjer so ostali, nato pa naprej proti steni Sialouze. Ta stena je zaradi odličnega granita zelo obiskana. Med vikendom je obiskovalcev že skoraj preveč.

Ta dan vsi plezamo v jugozahodni steni Aiguille de Sialouze.

Urh / Žiga: Unchi Maka – 400 m, 7c

Katja / Špela / Jakob: Purée d’Astragale – 400 m, 7a+

Vid / Urban: Voie Livanos – 400 m, 6a

18. 7.

Ponovno vsi v jugozahodni steni Aiguille de Sialouze. Po preplezanih smereh se odpravimo nazaj v kamp Ailefroide, kjer se počasi pripravimo na nedeljski odhod.

Katja / Žiga: Jour de Colère – 400 m, 7a

Vid / Urban: Super Pilou – 400 m, 5c

Špela / Jakob: Ventre à Terre – 400 m, 6a

19. 7.

Ob 9.00 odhod domov.

Epilog Žiga Oražem: Vodenje tabora “Dolomiti” sva skupaj z Matijem Volontarjem za KA prevzela leta 2022. Matija je dal prednost drugim stvarem, sam pa še vedno v veliki želji po plezanju ter spoznavanju novih nadobudnih plezalcev z največjim veseljem le to počnem. 

Da lahko dam, kar sem dobil od svojih soplezalcev in mentorjev.

Po štirih letih v Dolomitih je bil čas za spremembo. V želji, da raziščemo velike stene nad Ailefroid-om in tudi širšo okolico Écrins-ov, ki imajo veliko ponuditi, nam je to v mali meri uspelo. Ailefroide je vsem poznana meka varnih navrtanih večraztežajk. Tiste želje po velikih ne tako obiskanih stenah so bile in smo jih tudi uresničili. Po spletu okoliščin pa smo spremenili plane in se tudi sami držali teh navrtanih smeri. Tabor je uspel! Naj rana ura ne bo problem, izbirajmo smeri, ki smo jim kos in naj nas po drugi strani, naj ni strah izziva, imejmo spoštovanje in potrpežljivost do drugih ter predvsem, da uživamo v tem kar počnemo. Letos prvič tudi s skalnimi plezalci, držim pesti, da nas bo prihodnje leto več ter, da tudi Urh ostane v vlogi pomočnika in vodje! Merkajte nase in se vidimo drugo leto!

Hvala komisiji za alpinizem ter Planinski zvezi Slovenije za podporo.

Urh Primožič: Po nekaj letih mirovanja se slovenski (mladinski) alpinizem spet prebuja. Dolžnost zveze in alpinistične družbe je, da izkoristi nov potencial in vlaga v njegov razvoj. Letošnji tabor je primer dobre prakse in vesel sem, da sem bil lahko del te zgodbe. 

Ekipa na taboru je bila noro perspektivna. Visok (>8a) skalen nivo in dobra kondicijska pripravljenost postajata stalnica pri udeležencih in predstavljata odličen temelj za nadaljnji razvoj preko taborov in priprav. Hkrati so se tabora udeležile tudi bolj izkušene alpinistke, ki s svojimi vzponi brez težav konkurirajo tujini. Prepričan sem, da bomo v prihodnosti posebej poskrbeli tudi za njih. 

Celoten tabor je bil odlična izkušnja. Vesel sem na nov val mladih alpinistov, ki si želijo napredovati v športu. Hvaležen sem planinski zvezi, da omogoča tabore, na katerih lahko razvijejo svoje sposobnosti. Prepričan sem, da se bo iz novega potenciala, če mu le damo dovolj svobode na odsečnih ravneh, razvila močna generacija alpinstk in alpinistov, ki bo močno slovensko tradicijo vodila še naprej. 

Hvala PZSju za tabor in Žigu za povabilo v vodstveni del ekipe. Upam, da se naslednje leto vidimo brez poškodb, Feliksu in Evi pa želim čim hitrejše okrevanje.

Vtisi udeležencev:

Eva Dana Vidmar:

Gneča v steni,

na roko udari skala,

pohodnik naj bo!

Špela Kešnar: S tabora se vračam z lepimi spomini in s precej več kondicije. Dostopi so bili dolgi, vendar je to odtehtalo lepo plezanje v odlični skali, prvič sem imela priložnost plezati v granitu. Žal mi je, da vreme ni dopuščalo plezanja v La Meiju.

Jakob Mlakar: To je bil moj prvi tabor PZS v tujini, in sicer v Ecrinsih. Del Alp, o katerih nisem vedel prav veliko, me je popolnoma navdušil in prevzel. Motivacije in dobre volje vsekakor ni manjkalo v tako dobri družbi. Tabor je definitivno presegel moja pričakovanja v vseh pogledih. Skratka, bilo je super in še več! Pa hvala Žigi in Urhu za organizacijo, mentorstvo in super vzdušje … Upam, da se vidimo še kdaj na tovrstnih taborih.

Katja Mesarič: Čeprav je bila letošnja destinacija mogoče malo manj privlačna od Dolomitov, mi ni žal, da sem se vseeno prijavila na svoj prvi tabor komisije za alpinizem. Spoznala sem nekaj kul novih ljudi, splezala par lepih navrtanih smeri v francoskem granitu in se povrh vsega še dobro nahodila.

Urban Bečan: Tabora sem se udeležil brez velikih pričakovanj, odšel pa s kar nekaj novimi izkušnjami. Kljub danim pogojem, je bilo plezanje v granitu precej zanimivo, saj se v precejšnji meri razlikuje od apnenca. Družba je bila dobra, zato dobre volje ni manjkalo. Hvala organizatorjema in planinski zvezi za izveden tabor.

Vid Felicijan: Na taboru sem prvič plezal v granitu, ki je res kul. Škoda je le, da nam ni uspelo iti plezat v južno steno La Meije.

Feliks Matoh Brelih: To je bil moj prvi tabor KA. Čeprav sem si pri vzponu z Urhom poškodoval prste sem na taboru zelo užival. Lokacija je bila super tako kot tudi družba. Pet zvezdic.

Poročilo pripravil: Žiga Oražem