Za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti in okrog dva tisoč kilometrov turnokolesarskih poti v Sloveniji skrbi 989 prostovoljnih markacistov Planinske zveze Slovenije, ki so urejanju poti lani namenili več kot 41 tisoč prostovoljnih ur. Od tega jih je več kot 2500 opravila tehnična skupina markacistov PZS, ki organizira in izvaja akcije na najzahtevnejših planinskih poteh, ki so opremljene s klini, stopnimi klini, jeklenicami, skobami, vklesanimi stopnicami, nadelanimi policami in drugimi zahtevnimi elementi.

Tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS letno izvede od 12 do 20 delovnih akcij za popravilo zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poti, odvisno od vremena, razpoložljivosti markacistov ter helikopterja za prevoz tovora in opreme. V letu 2025 so izvedli 14 delovnih akcij, letos pa že šest. Na Pastirski poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo so na novo postaviti stopnice in erozijske zaščite ter pot opremili z jeklenimi varovali. Posoški del tehnične skupine je na Svinjaku poskrbel za utrditev klinov na poti ter z novimi jeklenimi varovali za varnejši vršni vzpon na Rombon, markacisti koroškega dela tehnične skupine pa so na Olševi med Obel kamnom in Govco na zahtevnem terenu vgradili kline, vklesali stopnice in očistili pot. Tehnična skupina markacistov PZS je poskrbela tudi za jeklenice in kline na poti na Bovški Gamsovec ter na odseku med Kredarico in Malim Triglavom, kjer velika obiskanost in pogoste strele vsako leto naredijo škodo na varovalih. Na teh akcijah je skupaj sodelovalo 48 markacistov, ki so delu na najzahtevnejših terenih namenili 515 prostovoljnih ur, v skupno 12 delovnih dneh so popravili oz. obnovili 8,5 kilometra poti v visokogorju. Pri štirih od teh akcij je pri prevozu pomagala policija s helikopterjem.

Tehnična skupina markacistov PZS je julija pod vodstvom Boštjana Gortnarja v Julijskih Alpah popravljala pot s Kredarice na Mali Triglav - v treh dneh so menjali 150 metrov dotrajane, strgane oz. poškodovane jeklenice ter dodali nekaj novih klinov, da so podaljšali obstoječe jeklenice. Ostal jim je še en raztežaj do Malega Triglava, ki ga nameravajo urediti avgusta, in zamenjava 250 metrov jeklenice do vrha Triglava, kar jih čaka naslednje poletje. Zaradi velike izpostavljenosti udaru strel bo do konca letošnje sezone zagotovo že poškodovana kakšna letos zamenjana jeklenica. "Naše delo je videti, kot če se vzpenjaš na Triglav, le da imaš v rokah orodje, vrtaš luknje, napenjaš jeklenice, privijaš objemke. Do delovišča je treba vse to prinesti; do Kredarice je s helikopterjem pripeljala letalska enota policije, sami pa nosimo do delovišča v povprečju 20 kilogramov težke tovore. Med delom smo ves čas na mestu, varovani s plezalno opremo in pripeti na sidrišče. Paziti moramo na lastno varnost in na varnost vseh okrog nas, saj se med našim delom lahko proži kamenje, zato občasno zapiramo planinsko pot, da smo varni mi in planinci," poudari dolgoletni član tehnične skupine markacistov PZS.

Planinci včasih - predvsem na družbenih omrežjih - izražajo nezadovoljstvo, da markacisti delajo ravno na vrhuncu poletne planinske sezone, a Gortnar pojasnjuje: "Akcije v visokogorju so praviloma večdnevne, zato potrebujemo nastanitev v planinski koči, ki so odprte le od konca junija do konca septembra, saj bi bilo vračanje v dolino izguba časa. Drugi faktor je vreme. Na terenu smo ves dan, zato potrebujemo čim bolj stabilno vreme; če je koča blizu, se lahko med nevihto umaknemo na varno, če je dlje, pa na to ne moremo računati. Poleg tega je zunaj sezone vsaj v visokogorju lahko še sneg, prav tako se bojimo neviht, sploh na grebenu Triglava smo zelo izpostavljeni, zato iščemo stabilno vreme, idealne razmere - kot vsak planinec -, saj smo še bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ker nam policija nudi prenos tovora in posadke s helikopterjem, smo vezani na njihove termine, seveda pa tudi na razpoložljivost markacistov oz. naš dopust, namenjen urejanju planinskih poti."

Ob večjih delovnih akcijah markacistov se planinska pot praviloma zapre in se planince usmeri na katerega od drugih pristopov, a kot pravi Gortnar, si ne znajo predstavljati, da bi poleti zaprli greben Triglava, zato so izvajali občasne zapore planinske poti in planince spustili mimo, ko je bila pot spet varno prehodna. Skoraj vsak se je markacistom zahvalil za njihovo delo, prav tako se niso preveč pritoževali, če so morali počakati. Kot vodja številnih tehničnih akcij na Triglavu tudi sam opaža, da se želi na najvišjo slovensko goro povzpeti vedno več planincev, tudi tujih, niso pa vsi primerno opremljeni in izkušeni, zato tudi markacisti iščejo kompromise, kako poskrbeti za varnejši vzpon na Triglav.

V Kamniško-Savinjskih Alpah je junija tridnevno akcijo tehnične skupine markacistov PZS vodil Jurij Videc. Na Pastirski poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo, ki je bila dolgotrajno zaprta zaradi plazu, so na novo postavili stopnice in erozijske zaščite ter pot opremili z jeklenimi varovali. Ob vremenski ujmi pred dvema letoma, ko je bila Kokra odrezana od sveta, je hudournik odnesel tudi več metrov zemljine in skal na planinskih poteh od kmetije Suhadolnik proti Kokrskemu sedlu: "Pastirsko pot je poplavni val v vpadnici grape odnesel tudi do pet metrov v globino. V spodnjem delu smo zato traso nekoliko prestavili, višje pa smo pot sanirali in ustrezno zavarovali, saj je ujma pustila velike posledice. Naša prednostna naloga je bila, da pred začetkom poletne planinske sezone ponovno zagotovimo vsaj en varen dostop do Cojzove koče s kranjske strani, zato smo uredili Pastirsko pot. Pot čez Taško pa zaradi popolnega uničenja, dotrajanosti lesenih varoval in zahtevnejše sanacije, ki bo zahtevala več materiala in zahtevnejšo logistiko, do nadaljnjega ostaja zaprta," pove izkušeni markacist.

Podnebne spremembe, kot so npr. vse toplejše zime, in ekstremni vremenski pojavi na planinskih poteh puščajo velike posledice, zato Planinska zveza Slovenije skupaj z organizacijo CIPRA Slovenija izvaja projekt Trajnostno v gore za njihovo podnebno odpornost, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi podnebnega sklada. "Ekstremne količine padavin v kratkem času povzročijo silovit hudourniški odtok, ki s seboj odnaša velike količine zemlje, kamenja in drugega materiala. Težave dodatno povečujejo goloseki in sečnja v bližini gozdne meje, svoj delež pa prispevajo tudi bližnjice, saj pospešujejo erozijo in poškodovanje planinskih poti. Planinci lahko veliko prispevajo že s tem, da hodijo po označenih poteh, se držijo zgornjega roba uhojene trase in ne ustvarjajo bližnjic. Tako preprečujemo odnašanje prsti in ruše, kar je dobro vidno na primer na poti proti Studorskemu prevalu ali Begunjščici, kjer je zaradi številnih vzporednih stez erozija že zelo izrazita. Poleg odgovornega ravnanja obiskovalcev je ključno tudi redno vzdrževanje poti - od urejanja odvodnjavanja do čiščenja -, saj postajajo vremenske ujme vse pogostejše in intenzivnejše. Upoštevati pa moramo tudi, da je naš apnenec precej bolj podvržen krušenju," pojasni Jurij Videc.

Če bo vreme dopuščalo in bodo razpoložljivi prostovoljci, člani tehnične skupine markacistov PZS, so letos predvidene še naslednje tehnične akcije: drugi del na naj planinski poti 2025 Logarska dolina–Okrešelj–Kamniško sedlo, urejanje naj planinske poti 2026 Zadnja Trenta–Bavški Grintavec, kjer je markaciste julija pregnalo slabo vreme z nevihtami, drugi del akcije na Begunjščico, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa odsek Škarje–Ojstrica in pot na Dolško škrbino; jeseni še iz Logarske doline na Klemenčo jamo in naprej na Krofičko, v Posočju pa urejanje poti iz Loške Koritnice do prelaza Čez Brežice. Tudi planinci lahko pomagajo markacistom! Če opazijo, da je planinska pot poškodovana ali neprehodna, lahko prek aplikacije maPZS - do nje jih pripelje tudi QR-koda na plakatih, nameščenih na planinskih kočah - fotografirajo poškodovani del in opišejo težave. Planinsko društvo, ki skrbi za pot, bo prejelo obvestilo in tako bodo markacisti lažje načrtovali svoje aktivnosti.

Julij je tudi mesec, ko s čopičem in škarjami v rokah predani markacisti tradicionalno praznujejo. Že od leta 2013 se vsako prvo soboto v juliju zberejo na drugem koncu Slovenije in s skupnimi močmi urejajo planinske poti. Letos se je na dnevu slovenskih markacistov 4. julija na Vrhniki zbralo rekordnih 255 prostovoljcev. Organizirani v delovne skupine so se odpravili na več kot 50 različnih delovišč v bližnji in daljni okolici Cankarjevega rojstnega kraja - od polhograjske Grmade prek dragomerških gričev, Korene, Planine, Svetih treh kraljev in Medvedjega Brda, mimo izvirov Ljubljanice prek Menišije do krimskih gozdov in Jezera. Označili in očistili so kar 168 odsekov registriranih planinskih poti v skupni dolžini približno 220 kilometrov. V svoje delo so prostovoljni markacisti PZS vložili okoli dva tisoč delovnih ur.

Planinska zveza Slovenije je lani vpeljala nove usmerjevalne table, ki postopno nadomeščajo trenutne - markacisti so jih namestili že okrog tri tisoč. Usmerjevalne table podajajo informacijo o ciljih na planinski poti, času hoje do tja, planinskem društvu, ki je skrbnik tega odseka poti, in tehnični zahtevnosti planinske poti, ki je na novih tablah bolje vidna v kombinaciji črne in rumene barve. Vse nove table imajo dodane logotipe obhodnic, po katerih potekajo, ter tablico stojišča z nadmorsko višino, številko 112 za klic v sili in QR-kodo, ki nas poveže z aplikacijo maPZS. Podobne tablice stojišča z dodanim žigom je planinska organizacija namestila tudi na vseh planinskih kočah oz. drugih kontrolnih točkah Slovenske planinske poti in Slovenske turnokolesarske poti, da lahko planinci požigosajo svoje dnevnike, tudi če je koča zaprta.

Iskrena zahvala markacistom za urejanje planinskih poti, planincem pa želimo varen korak!

Manca Ogrin