Udeleženci tabora

Slovenija: Janko Oprešnik, Jernej Rožanski, Žan Janežič, Sandi Kelnerič, Rok Pražnikar, Matej Balažič, Matic Primožič, Matej Žižek, Metka Arzenšek, Tomaž Berglez, Gregor Bratož, Jacqes Strnad, Lucija Arzenšek, Marjan Kozole in Gašper Rožič.

Hrvaška: Leonardo Grubelič, Nataša Petrin, Domagoj Paukovič, Ana Novotny, Andro Žamboki, Ivona Baniček, Frane Kneževič, Bruno Markovič, Tin Cvitkovič, Luka Franjič in Goran Glumac.

Makedonija: Aleksandar Zarapchiev, Radomir Nabakov, Radovan Djeparoski in Elena Zarapchiev Dinovska.

Vodja tabora: Janko Oprešnik – Zumba

10. do 12. 7. 2026, Klemenča jama, Slovenija

V petek, 10. 7., se nas je pred Domom planincev v Logarski dolini zbralo lepo število plezanja in druženja željnih udeležencev: 15 Slovencev, 4 Makedonci in 11 Hrvatov. Žal so morali črnogorski alpinisti sodelovanje odpovedati. Po sproščenem klepetu in spoznavanju ob pijači ter razdelitvi spominskih majic smo se počasi odpravili proti žičnici, saj nam je oskrbnik obljubil prevoz težkih nahrbtnikov do koče.

»Ideja o taboru oziroma zgodba o njegovem nastanku sega že več let nazaj, vendar se je začela uresničevati šele lansko jesen, ko sva s Tinom Cvitkovičem iz AO Željezničar Zagreb organizirala srečanje oziroma tridnevni tabor Slovencev in Hrvatov na Dabarskih kukih. Zbralo se nas je več kot 30 plezanja in druženja željnih alpinistov iz obeh držav. Izmenjevali smo znanje, krepili prijateljstva, se družili, plezali in uživali. Vsi smo se strinjali, da takšna srečanja oziroma tabore potrebujemo tudi v prihodnje.

Koncept taborov je zasnovan tako, da tabor poteka enkrat letno, vsako leto v drugi državi. Država gostiteljica prevzame organizacijo ob pomoči komisije za alpinizem ali alpinističnega odseka oziroma kluba. Tako sem že februarja 2026 organiziral naslednji tabor, namenjen lednemu plezanju v Logarski dolini. Žal sta nam ga deževje in odjuga tik pred zdajci preprečila. Odločil sem se, da tabor prestavim na poznejši termin s fiksnim datumom od 10. do 12. julija 2026 pri Koči na Klemenčji jami pod Ojstrico.«

Hvaležni za prepeljano prtljago smo se razporedili po sobah in se v sproščenem vzdušju pripravili na večerjo. Veseli smo bili obiska načelnika Komisije za alpinizem PZS Janeza in še nekaterih domačih ter hrvaških alpinistov, ki so se tabora udeležili v lastni režiji. Prespali so na mizah in klopeh v okolici koče, saj smo izbrani udeleženci tabora napolnili celotno kočo.

Po večerji so sledili predstavitev sten na tem območju in preplezanih smeri, razprava ter oblikovanje mešanih navez z udeleženci iz različnih držav. Udeležencem so bile na voljo fotografije, skice in opisi obstoječih smeri, tako da si je lahko vsaka naveza izbrala želeno smer za naslednji dan.

Kot zanimivost naj omenim, da je bil prav za ta dogodek natisnjen plakat severne stene Ojstrice v velikosti 1,65 × 0,85 metra. Na njem so bile vrisane vse do takrat preplezane smeri. Plakat je požel veliko zanimanja.

Sobota, 11. 7.

Ker so bile za popoldne napovedane krajše nevihte, smo zajtrk prestavili na pol šestih. Veselo smo se odpravili proti izbranim stenam in smerem. Z izjemo dveh navez smo se vsi vrnili v kočo še pred začetkom grmenja. Tudi navezama, ki sta plezali v Škarjah, ni bilo hudega, saj sta že sestopali, ko se je razbesnelo neurje z dežjem in babjim pšenom.

V soboto preplezane smeri:

• Ute: Za tri majhna srca, Pot v sanje, Salamander;

• Krofička: Zvitorepson;

• Ojstrica: Herletova smer, Leva smer, Ivo Reya–Zmaj, Beli trapez, kombinacija Herletove smeri ter smeri Ogrin–Omerza;

• Škarje: Šepet vetra, Pijavka – 1. ponovitev.

Sledili sta analiza in večerja, nato pa je znova začelo deževati, zato smo alpinistično predavanje, ki je bilo na programu, prestavili v notranjost koče. Po Maticovi lepi pripovedi o plezanju v Himalaji smo ponovno oblikovali nove mešane naveze za nedeljsko dopoldne.

Ob smehu, razglabljanju, spoznavanju in kovanju novih načrtov smo preživeli lep skupen večer, ki ga bomo še dolgo pomnili.

Nedelja, 12. 7.

Nekateri so že pred zajtrkom odhiteli v daljše stene, saj so se želeli vrniti do treh, ko je bil za vse udeležence tabora načrtovan piknik. Prve naveze so se vrnile okoli poldneva, večina pa se nas je ob 15. uri zbrala ob obilni pojedini, ki nam jo je pripravil oskrbnik.

Zadovoljni smo opravili še analizo, posneli skupinsko fotografijo in si obljubili, da se snidemo prihodnje leto. Organizacijo naslednjega tabora prevzemata Hrvaška oziroma Tin Cvitkovič in Komisija za alpinizem HPS. Lokacija še ni povsem določena, omenja pa se Biokovo.

V nedeljo preplezane smeri:

• Ute: Za tri majhna srca, Presenečenje, Salamander;

• Krofička: Brankina smer, Počakaj me, sonce, Zvitorepson, Megleni steber, Večerna zajeda, Sladka skrivnost, Ni prostora za starce;

• Ojstrica: Herletova smer;

• Rjavčki vrh: Glazura – 1. ponovitev.

Zaključek

To je bil izjemen tabor, na katerem je bilo mogoče brez zadržkov začutiti povezanost alpinistične skupnosti in vseh udeležencev iz različnih držav. Vsakdo je lahko izvedel kaj novega in zanimivega. Meje med generacijami in statusi so bile zabrisane. Smeh, sproščenost, prenašanje izkušenj, krepitev prijateljstva med narodi in zgodbe iz preteklosti, ki so krožile med množico, so dodatno popestrili že tako zanimiv in pester konec tedna.

Kljub občasno nestanovitnemu vremenu smo preplezali zadovoljivo število smeri v ostenjih nad Klemenčjo jamo. Neverjeten je bil pogled na zadovoljne in prijetno utrujene udeležence z nasmeškom, pločevinko hladnega piva in radostjo, ki je včasih že kar daleč, tam nekje …

Želimo si še več takšnih koncev tedna – plezalno sproščujočih in noro družabnih – ter si želimo, da poznanstva, ki smo jih stkali, ne bi bila nikoli pozabljena.

Zahvaljujemo se Komisiji za alpinizem PZS za finančno podporo pri kritju stroškov prenočišč, hrane in nedeljskega piknika.

Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki so prispevali pijačo dobrodošlice, turistične brošure z zemljevidom, brezplačen vstop v Logarsko dolino, spominske majice ter tisk plakata.

Hvala oskrbniku za prevoz nahrbtnikov z žičnico, prijaznost in razumevanje ter za obilno, okusno in raznoliko hrano v vseh treh dneh.

Hvala tudi vsem, ki ste prišli na tabor in se prepričali, da je mogoče z zagnanostjo in voljo organizirati lepo, pristno in nepozabno alpinistično druženje.

Vtisi nekaterih udeležencev

Marjan Kozole – Slovenija

Dobro organiziran plezalni tabor, na katerem je imel vsakdo možnost najti nekaj zase. Hkrati je bilo dovolj priložnosti tudi za druženje – tako ob plezanju kot drugače – ter izmenjavo izkušenj med različnimi plezalci z Balkana. Hvala Zumbi in preostali ekipi za ves trud.

Matic Primožič – Slovenija

Super izkušnja v krasni koči in z odlično ekipo. Nave­zovanje stikov s plezalci z vsega Balkana in Zumbino predavanje o stenah nad kočo sta bili res enkratni priložnosti. Kljub muhastemu vremenu nam je uspelo veliko plezati. Krasen konec tedna!

Ivona Baniček – Hrvaška

Imela sem srečo, da sem se udeležila 2. mednarodnega alpinističnega tabora pod Ojstrico, ki je potekal od 10. do 12. julija v organizaciji Janka Oprešnika – Zumbe (AK Impol Slovenska Bistrica), sponzorjev in Komisije za alpinizem PZS. Na hrvaški strani je bil koordinator Tin Cvitkovič iz AO Željezničar Zagreb, ki je sodeloval s Komisijo za alpinizem HPS.

Prvo sodelovanje je bilo vzpostavljeno na taboru na Dabarskih kukih, ki je potekal od 17. do 19. oktobra 2025. Tin in njegova ekipa so takrat organizirali tabor ter gostili slovenske plezalce. Organizatorji želijo tabor pripraviti vsako leto in tako obiskati balkanske države, ki so bile nekoč del skupne države.

Zumba nas je zbral v planinskem domu na Klemenčji jami pod Ojstrico, kjer smo dva dni preživeli v družbi kolegov iz Slovenije in Makedonije. Še posebej zanimivo je bilo opazovati skrivnostne Slovence, jasno hierarhijo in veliko spoštovanje, ki ga gojijo do Zumbe ter njegovega dela, njihov pristop k izbiranju smeri ter poslušati njihove nasvete pri plezanju in priporočila za druge smeri v slovenskih Alpah.

Priložnosti za takšno druženje je pravzaprav zelo malo, zato je ta pobuda še toliko dragocenejša. Po plezanju in dolgo pričakovani večerji je sledila analiza dneva. Vsaka naveza je predstavila preplezano smer, opisala svoje vtise, navedla opremo, ki bi jo priporočila, ter povedala, kaj bi njeni člani ob naslednjem vzponu izboljšali pri svojem pristopu k smeri.

Celotna predstavitev je imela močan izobraževalni poudarek ter je prispevala k širjenju informacij o primernih smereh in tudi o tistih, ki bi se jim bilo bolje izogniti. To je vsekakor praksa, ki bi jo bilo dobro uporabljati tudi v naših alpinističnih šolah.

Še enkrat hvala Zumbi in Tinu za vrhunski konec tedna! Vsem toplo priporočam, naj podprejo to pobudo in se odzovejo vabilu na naslednji tabor. Sama vem, da se bom zagotovo prijavila.

(Imala sam sreću sudjelovati na 2. međunarodnom kampu pod Ojstricom, koji se održavao od 10. do 12. srpnja u organizaciji Janka Oprešnika – Zumbe (AK Impol Slovenska Bistrica), sponzora i Komisije za alpinizam PZS. S hrvatske strane koordinator je bio Tin Cvitkovič iz AO Željezničar Zagreb, uz suradnju Komisije za alpinizam HPS-a.

Prva suradnja ostvarena je na kampu na Dabarskim kukovima, održanom od 17. do 19. listopada 2025., kada su Tin i njegova ekipa organizirali kamp i ugostili slovenske penjače. Organizatori imaju ideju svake godine održavati kamp te tako proći kroz zemlje Balkana koje su bile u sastavu bivše države.

Zumba nas je okupio u planinarskom domu na Klemenčjoj jami pod Ojstricom, gdje smo proveli dva dana družeći se s kolegama iz Slovenije i Makedonije. Bilo mi je osobito uzbudljivo promatrati enigmatične Slovence, jasnu hijerarhiju i veliko poštovanje koje imaju prema Zumbinu liku i djelu, njihov pristup odabiru smjerova te slušati njihove savjete pri penjanju i preporuke drugih smjerova u slovenskim Alpama.

Zapravo je vrlo malo prilika za ovakva druženja, pa je vrijednost ove inicijative utoliko veća. Nakon penjanja i dugo očekivane večere održan je pregled dana. Svaka je naveza komentirala smjer koji je penjala, iznijela dojmove, navela opremu koju bi preporučila te predstavila ono što bi članovi naveze sljedeći put poboljšali u svojem pristupu smjeru.

Cijelo izlaganje imalo je snažnu edukativnu notu in služilo je širenju informacij o primjerenih smereh, pa tudi o tistih, ki bi se jim bilo bolje izogniti. To je vsekakor praksa, ki bi jo bilo dobro uporabljati tudi v naših alpinističnih šolah.

Hvala još jednom Zumbi i Tinu na vrhunskom vikendu! Toplo preporučujem svima da podrže ovu inicijativu te da se odazovu pozivu za sljedeći kamp. Znam da ću se svakako prijaviti.)

Metka Arzenšek – Slovenija

Mednarodni alpinistični tabor na Klemenčji jami pod Ojstrico je bil odlična izkušnja. Organizacija je bila na zelo visoki ravni, zato je vse potekalo gladko in v sproščenem vzdušju.

Posebno vrednost je taboru dala mednarodna udeležba, saj so se nam pridružili tudi alpinisti iz Makedonije in Hrvaške. To je omogočilo prijetno druženje, izmenjavo izkušenj in sklepanje novih poznanstev.

Predavanja so bila zelo zanimiva in poučna, plezalni del tabora pa je ponudil veliko kakovostnih izzivov. Plezali smo v stenah Ojstrice, Škarij, Ut, Krofičke in Rjavčkega vrha, kjer so smeri lepe, razgibane, mestoma krušljive, deloma pa tudi precej zahtevne.

Iskrena hvala organizatorjem za ves vloženi trud in odlično izpeljan program, ki je omogočil varno, prijetno in nepozabno alpinistično druženje. Upam, da se na podobnem taboru srečamo tudi v prihodnje.

Aleksandar Zarapchiev – Makedonija

Najlepša hvala organizatorjem, še posebej Janku, za odlično organizacijo plezalnega tabora v čudovitem okolju Logarske doline.

Tabor je uspešno združil več pomembnih vidikov: odkrivanje novega plezalnega območja in njegovih možnosti, povezovanje plezalcev različnih generacij in narodnosti ter sklepanje novih prijateljstev v mešanih navezah.

Za nas, plezalce iz Makedonije, je bila to odlična priložnost, da smo s skupnimi vzponi z lokalnimi plezalci spoznali slovenska plezalna območja. Plezanje v mešanih navezah je prispevalo k boljši plezalni izkušnji, izmenjavi znanja in izkušenj ter vzpostavljanju novih vezi, za katere upamo, da se bodo ohranile tudi v prihodnje.

Vzdušje na taboru je bilo še posebej dragoceno – odprto, prijateljsko in konstruktivno. Od priprav na plezanje in izmenjave izkušenj do samih vzponov ter skupnega časa v gorah je dogodek znova pokazal, kako lahko plezanje povezuje ljudi iz različnih okolij.

Upamo, da bo ta tabor postal tradicionalen in da bomo imeli še veliko priložnosti za ponovna srečanja v gorah.

Mednarodni alpinistični tabor v Logarski dolini je bil odličen primer, kako lahko plezanje povezuje ljudi prek državnih meja. Čudovito plezalno okolje, odlična organizacija, mešane naveze in prijateljsko vzdušje so vsem udeležencem omogočili dragoceno izkušnjo.

Za nas iz Severne Makedonije je bil tabor še posebej pomemben, saj nam je omogočil odkrivanje slovenskih plezalnih območij, učenje od lokalnih plezalcev ter krepitev vezi med plezalnima skupnostma Slovenije in Makedonije.

Hvaležni smo za povabilo in gostoljubje ter se veselimo prihodnjih srečanj in novih dogodivščin v gorah.

(Many thanks to the organizers, especially Janko, for the excellent organization of the climbing camp in the beautiful surroundings of the Logar Valley.

The camp successfully combined several important aspects: discovering a new climbing area and its potential, bringing together climbers from different generations and countries, and creating new friendships through mixed rope teams.

For us, as climbers from Macedonia, this was a great opportunity to explore Slovenian climbing areas through shared ascents with local climbers. Climbing in mixed teams contributed to a better climbing experience, the exchange of knowledge and experience, and the creation of new connections that we hope will continue in the future.

The atmosphere at the camp was especially valuable: open, friendly and constructive. From preparing for climbs and sharing experiences to the actual ascents and the time spent together in the mountains, the event showed once again how climbing can connect people from different backgrounds.

We hope that this camp will become a tradition and that we will have many more opportunities to meet again in the mountains.

The Alpine Climbing Camp in the Logar Valley was a great example of how climbing can bring people together across borders. The combination of a beautiful climbing environment, excellent organization, mixed rope teams and a friendly atmosphere created a valuable experience for all participants.

For us from North Macedonia, the camp was especially meaningful because it allowed us to discover Slovenian climbing areas, learn from local climbers and strengthen the connections between the climbing communities of Slovenia and Macedonia.

We are grateful for the invitation and hospitality, and we look forward to future gatherings and adventures in the mountains.)

Gregor Bratož – Slovenija

Enkraten dogodek v čudovitem okolju. Mislim, da smo se z vsemi udeleženci zelo lepo povezali. Vreme je dobro zdržalo, tako da smo preplezali kar nekaj smeri.

Veselim se, da že potekajo dogovori za tabor v prihodnjem letu. Hvala Janku Oprešniku – Zumbi in Komisiji za alpinizem PZS za organizacijo tabora ter oskrbniku in ekipi na Klemenčji jami, ki nas je kulinarično razvajala.