Skromna Triglavska koča se je skozi desetletja spreminjala in rasla skupaj z obiskom slovenskih gora. Leta 1909 so jo povečali in preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Danes na 2515 metrih ostaja ena najpomembnejših postojank pod Triglavom in priča več kot stoletju slovenske planinske zgodovine.

Slavnostnega odprtja Triglavske koče na Kredarici se je 10. avgusta 1896 udeležilo tudi pet fotografov, med njimi Gustav Pirc in Maria Lergetporer. Dva primerka njenega posnetka, v katerem je postavni Jakob Aljaž obkrožen z zalimi dekleti, hrani Slikovna zbirka NUK.

O slednjem bo na muzejskem večeru v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani v petek, 28. avgusta 2026, ob 18. uri spregovoril tudi dr. Dragan Božič.

Triglav, dva župnika (Aljaž in Zemljič), dva fotografa in fotografinja (Pirc in zakonca Lergetporer), en stolp in ena pesem, predavanje dr. Dragana Božiča, arheologa, profesorja, raziskovalca in urednika.

7. avgusta 1895 na samem vrhu Triglava postavljen Aljažev stolp je dovški župnik blagoslovil 22. avgusta. Dan pozneje ga je fotografiral ravnatelj Kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc, naslednjega dne pa še blejski fotograf Benedikt Lergetporer, ki je na stekleno ploščo poleg stolpa ujel še vodnika Jožefa Hlebanjo iz Mojstrane in 12-letno hčerko Romano.

Slavnostnega odprtja Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896 se je udeležilo pet fotografov, med njimi Pirc in Maria Lergetporer, Benediktova žena. Dva primerka njenega posnetka, v katerem je postavni Aljaž obkrožen z zalimi dekleti, hrani Slikovna zbirka NUK. V planinski literaturi je bil ta posnetek velikokrat objavljen praviloma brez omembe fotografinje.

Pesem Oj Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Aljaž, ni bila prvič zapeta že 22. avgusta 1895 pri stolpu, kot trdijo številni pisci, ampak leto pozneje, 10. avgusta 1896, med odprtjem koče. Kdo je njen avtor, Aljaž ni vedel do zadnjega diha, predvsem pa tudi ne, da gre za malenkostno prirejen PREVOD treh kitic nemške pesmi O Schwarzwald, o Heimat. Dragocena svilena bisaga, ki jo je župnik Aljaž v vlogi starešine pri ohceti nosil 12. junija 1908 na slavnostnem sprevodu na Dunaju v čast 60. obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa, dan pozneje med fotografiranjem Dovžanov in Mojstrančanov pred dunajsko Rotundo in 21. junija še na zabavi pri gostilni Šmerc v Mojstrani, se je ohranila v skladišču Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.

Vljudno vabljeni!