Skrivna misija junija 1991: Razvitje slovenske zastave na vrhu Triglava

Junija 1991, v burnih dneh pred razglasitvijo slovenske samostojnosti, je Janez Brojan prejel klic iz Vile Podrožnik v Ljubljani. Naloga je bila izjemno odgovorna in zavita v strogo tajnost: organizirati ekipo in na vrhu Triglava izobesiti novo slovensko narodno zastavo za potrebe snemanja ob osamosvojitvi.

»Dobiti je bilo treba 21 fantov, zastavo in drog. Vse je moralo potekati v strogi tajnosti. Hvala bogu ni nihče črhnil niti besede in tako je prišel 12. junij.«

Kljub temu da so na ugodno vreme čakali več kot 15 dni, so se 12. junija popoldne zbrali v popolni zimski opremi in s smučmi. Turna oprema je služila tudi kot krinka za primer, če bi jih kdo opazil. Helikopter jih je pripeljal do Kredarice, od tam pa so material za 10-metrski sestavljivi drog in zastavo zanesli na sam vrh.

Po dnevnem snemanju je sledil nočni del, kjer pa se je zapletlo: namesto pravih bakel so v opremi našli zgolj majhne otroške baklice. Ekipa se je hitro znašla – uporabili so vojaška oblačila ter 10 litrov nafte, ki so jo imeli s seboj za kresni večer, ter izdelali improvizirane bakle, ki so svetile v močnem vetru. Posnetki in  fotografije (med njimi fotografije Jožeta Žnidaršiča) izobesa zastave ob zvokih himne so na dan razglasitve samostojnosti zaokrožili po Sloveniji ter postali eden najmočnejših simbolov osamosvojitvene dobe.

Rojstvo Mojstranških veveric 

Janez Brojan je svojo gorsko pot začel izjemno mlad. Prvič je bil na Triglavu že pri šestih letih z očetom, pri trinajstih pa je preplezal Skalaško smer v Triglavski steni. Leta 1961 se je v Vratih pri komaj 14 letih udeležil alpinističnega tečaja pod vodstvom Stanka Belača in Cirila Cizlja.

Prave alpinistične vezi pa so se stkale v Mojstrani. Skupaj s Klavdijem Mlekužem, Zvonetom Koflerjem in Jankom Ažmanom (kasneje sta se pridružila še Janez Dovžan in Miha Smolej) so ustvarili izjemno ekipo.

Ime z navdihom iz Dolomitov: Med plezanjem v Tričelah (Cine) med letoma 1967 in 1969 so se v Cortini d'Ampezzo srečali s slovitimi Cortinskimi vevericami (Scoiattoli di Cortina). Ker so ugotovili, da počnejo povsem enake stvari – plezajo najtežje smeri, smučajo in rešujejo v stenah –, so se poimenovali Mojstranske veverice.

Prepoznavni puloverji: Mama Janeza Brojana je po očetovi risbi na milimetrskem papirju za celotno ekipo ročno spletla kultne volnene puloverje z motivom veverice.

Vrhunski vzponi: Veverice so redno plezale najtežje smeri tistega časa. Leta 1968 so v področju Mont Blanca splezali Walkerjev steber v Grandes Jorasses (en največjih uspehov slovenskega alpinizma tiste dobe), kasneje pa še Mrtvaški prt (Linceul) in Bonattijevo smer v Grand Capucinu.

Več kot 800 reševalnih akcij

Kot dolgotrajni načelnik Gorske reševalne službe Mojstrana (funkcijo je opravljal kar 26 let) ter reševalec letalec in inštruktor je Janez Brojan zaznamoval razvoj slovenskega reševanja v gorah. Mojstranska reševalna postaja je pokrivala zelo zahtevne terene – vse tri Triglavske doline (Vrata, Kot, Krma) ter celotno Martuljško skupino.

Spremembe v dojemanju gora in sodobni izzivi

Janez Brojan v pogovoru opozarja na spremembe, ki so se v gorskem svetu zgodile v zadnjih desetletjih. Čeprav je današnja oprema odlična, se je poslabšal odnos do narave in osebna odgovornost obiskovalcev gora.

»Danes ljudje enostavno drvijo. Oprema je vrhunska, ampak gore zahtevajo spoštovanje. Preveč je nesreč, ki so posledica nepremišljenosti ali zlorabe sodobne tehnike – ko nekdo pokliče helikopter preprosto zato, ker je utrujen ali ne želi peš v dolino.«

Kot poudarja, je ključno izobraževanje ter krepitev osebne odgovornosti vsakega 

»Reševanje v gorah za nas nikoli ni bil le 'posel' ali dolžnost – bil je povsem enostavno naš dodatni, prostovoljni “poklic.” Ko pride klic na pomoč, pustiš vse in greš.«

Zgodba Janeza Brojana je zgodba o izjemni predanosti, neustrašnosti, tovarištvu in neizmerni ljubezni do gora. Njegova spoznanja in spomini, tudi na prelomne trenutke slovenske alpinistične gorniške zgodovine so lahko navdih za vse generacije obiskovalcev gora.