V Karakorum odhaja zelo močna alpinistična zasedba – z Luko Lindičem sta prekaljena naveza, Martin Žumer in Gašper Pintar dodajata svoje alpinistične izkušnje. Kako ste se oblikovali v skupno odpravo in kaj je/bo prednost dveh močnih navez?
Začelo se je z dvema ločenima idejama, v različne konce sveta, potem pa je beseda dala besedo in smo se odločili, da združimo moči in se skupaj odpravimo v Pakistan. Hkrati je v večji ekipi tudi bolj družabno, pa tudi lažje je kombinirati naveze, če kateremu od članov zagode zdravje.

Gore nad dolino Charakusa so priljubljen alpinistični cilj, tudi slovenskih alpinistov. Kaj je vas pritegnilo v tisti del mogočnega Karakoruma?
Ideja je prišla s strani Luke Lindiča, ki je tam že plezal. Glavni atribut so zagotovo impresivne strme stene v dolini z mnogo možnostmi različnih smeri vseh dolžin in težavnosti.

K7 (6934 m) je eden najbolj estetskih vrhov v dolini Charakusa, znan po izjemni granitni kakovosti, strmih stenah in tehnični zahtevnosti. S kakšnimi cilji se odpravljate nanj?
Če bodo razmere dopuščale, bi želeli poskusiti s smerjo v njegovi vzhodni steni. Odhajamo pa na pot precej odprte glave in bomo cilje sproti prilagajali počutju in razmeram v gorah.

Zadnje čase odprave v najvišjih gorstvih krojijo podnebne spremembe. Kako ste to dodali v svoje alpinistične preračune?
Namenoma se na odpravo odpravljamo malce pozneje, kot je v navadi, ker postajajo poletja vedno bolj vroča in posledično so tudi visoke gore ob višjih temperaturah manj stabilne. Že na odpravi v Pakistan leta 2015 smo videli, da nulta izoterma nad 6000 metri ne prinaša nič dobrega, zato zdaj upamo na malo hladnejše vreme, kot smo ga imeli takrat.

Kje in kako ste se pripravljali na odpravo – vsak zase, skupaj, v mešanih navezah?
Tu smo bili precej fleksibilni in raznoliki. Nekaj smo plezali vsak zase, kar dosti pa tudi skupaj, tako, da se okoli tega vsi zelo dobro počutimo in se veselimo strmih Pakistanskih izzivov in dogodivščin.

Luka Krajnc (AO PD Celje Matica) je eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije. Plezal je na odpravah v ZDA (2008, 2009, 2011, 2023; štirikrat preplezal El Capitan in opravil enodnevni vzpon čez Salathe), Maroku (2009), Venezueli (2011/12; prvenstvena smer in tri prve ponovitve), Patagoniji (2013, 2015, 2020, 2022, 2023; prvenstvene smeri The Real Kekec v Fitz Royu, Dulce de Leche v El Mochu, Blockbuster v Mojon Roju, Mir v JV steni St. Exuperyja, vzpona na Cerro Torre po JV razu in prek grebena Adel, začetek prvenstvene smeri v J razu Poincenota), Tibetu (prvenstvena smer na Kang Ri, 2013) in Pakistanu (prvenstvena smer na Biacherahi tower, 2015). Preplezal je več novih smeri v Evropi in po svetu, leta 2011 opravil četrto prosto ponovitev smeri Bellavista (8b+,500m) v Z Cini, leta 2014 prvo prosto ponovitev smeri Rolling Stones v Grandes Jorasses (v navezi z Luko Lindičem), leta 2017 prvo prosto ponovitev smeri Spomin (8c, 350 m) v Paklenici, sezono 2018 kronal z enodnevnim vzponom v Petitovi smeri v Grand Capucinu (8a+, 450 m, vsi raztežaji v vodstvu in brez padca), opravil prvo prosto ponovitev Skritega izziva v Debeli peči (VIII+/IX-, 350 m) in na Lofotih z mednarodno ekipo preplezal sedem prvenstvenih kombiniranih vzponov visoke tehnične in kompleksne težavnosti, leta 2019 pa v enem dnevu in prosto opravil zimski vzpon po Leuseurjevi smeri v Druju (M7, 900 m), leta 2021 pa opravil prost vzpon v smeri No Siesta (M7, AI5, 1100m) v Grandes Jorasses. Z Luko Lindičem sta avgusta 2023 20 let prijateljstva kronala z novo smerjo v Rjavini (Lepotica in zver, X, 700m), najtežjo dolgo skalno smerjo v naših gorah in leta 2024 preplezala prvenstveno smer Pot v Patagoniji (6c, A3, 750 m (500 m nove smeri)).

Luka Lindič (AO PD Celje Matica) je zadnja leta eden glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma. Udeležil se je številnih odprav: K7 West (prva ponovitev smeri Anderson-House-Prezelj, 2008), Bhagirathi (prvenstvene smeri na Bhagirathi II, III in IV, 2009), Makalu (dosežena višina 8200 m, 2011), Phola Gangchen (prvenstvena smer na Kang Ri, 2013), Hagshu (prvenstvena smer v severni steni Hagshuja, 2014, za katero je prejel zlati cepin 2015), Patagonija (prečenje Adel in vzpon na Cerro Torre, 2015), Aljaska (Francoska smer v Mt. Hunterju, 2015) in Choktoi (prvenstvena smer na Biacherahi, vzpon na Baintho Kabato, poskus na Latok I, 2015), Kanada (tri prvenstvene smeri v Skalnem gorovju, 2016), Pakistan (Broad Peak, severni vrh Gašerbruma IV, 2016), Kitajska (Kyzyl Asker, prvenstvena smer, 2016), Kanada (poskus v V steni Mt. Slesse, 2017), Patagonija (ponovitev dveh smeri, 2018), Šiša Pangma (poskus na Nyanang Ri, predčasno končana zaradi plazu, 2018), Kanada (prvenstveni vzpon na Mt Fay, 2019), Patagonija (prvenstvena smer Mir v JV steni St. Exuperyja, 2020), Aljaska (prvenstvena smer Heart of Stone v Z steni Mt. Huntingtona, 2021), Patagonija (začetek prvenstvene smeri v J razu Poincenota, 2022), Kanada (poskus v S steni Mt. Temple, 2022), Patagonija (poskus nadaljevanja prvenstvene smeri v J razu Poincenota, 2023). Naveza Lindič-Krajnc je avgusta 2023 20 let prijateljstva kronala z novo smerjo v Rjavini (Lepotica in zver, X), najtežjo dolgo skalno smerjo v naših gorah, in leta 2024 prvenstveno smer Pot v Patagoniji.

Martin Žumer (AO PD Radovljica) je bil najperspektivnejši alpinist leta 2013. Na visoki ravni pleza v domačih in tujih gorah. Udeležil se je odprav na Phola Gangchen 2013, Pakistan 2014, Choktoi 2015, Patagonija 2017 in Kamet 2023. Z Krajncem in Lindičem je bil tudi član prve generacije SMAR-a.

Gašper Pintar (AO PD Ljubljana-Matica) že več let pleza odlično. Alpinist s preplezano 9a svojo visoko plezalno raven prenaša v visoke skalne stene in zelo zahtevne zimske smeri. Slednje so izstopale leta 2023: Lesueurjeva smer v severni steni Druja, prav tako zelo zahtevna Angleška smer v severni steni Piz Badila, doma pa prva solo ponovitev Čopovega stebra v zimskih razmerah. Leta 2020 je na odpravi v Patagoniji z Davidom Debeljakom opravil ponovitev smeri Titanic na markantni stolp Torre Egger ter v navezi s Francozoma Damienom in Benoitom preplezal tudi smer Supercanaleta v Fitz Royu. Leta 2017 je na odpravi v Kirgiziji z Debeljakom preplezal več skalnih smeri (Klenov na Pik Slesov, varianta Perestroike na Pik Slesov, Vedernikov na vrh 4810). Leta 2024 je v navezi z Britancem Tomom Livingstonom preplezal prvenstveno smer The Great Wall (M7, A1, 6a) v 1600-metrski južni steni gore Mt Dickey.

Alpinistom želimo dobre razmere in srečno!

Manca Ogrin