Manca Ogrin
03.09.2026 14:40
300
Manca Ogrin
03.09.2026 14:40
300
Alpinistična odprava Ski Manaslu 2026: Nejc Marčič, Luka Kovačič, Nejc Kuhar, Matjaž Mikloša in Luka Šturm. (foto osebni arhiv)
|
Alpinistična odprava SKI MANASLU 2026 Cilj: Manaslu (8163 m) in smučanje z vrha Vodja odprave: Nejc Marčič (AO PD Radovljica) |
Ideja o odpravi se je porodila tebi – zakaj želiš smučati z osemtisočaka? Kako si zbral ekipo smučarskih navdušencev?
Ideja o odpravi se je porodila meni. Že nekaj let se namreč poigravam z idejo, da bi nekoč smučal z osemtisočaka. Smučanje in alpinizem sta dva velika dela mojega življenja, zato se mi je zdelo povsem naravno, da bi ju nekoč poskusil združiti tudi na tako veliki gori.
Pri tem pa sem hitro ugotovil, da za takšen projekt potrebuješ ob sebi prave ljudi. Med svojimi alpinističnimi kolegi nisem našel veliko zanimanja za smučanje z osemtisočaka, kar po svoje tudi razumem, vsak ima svoje cilje, želje in način, kako doživlja gore. Zato sem začel iskati ljudi s podobnimi idejami in željami, neke vrste sorodne duše.
Največ je k temu zagotovo pripomogel Luka Kovačič. On je idejo zagrabil praktično takoj, ko sem mu jo predstavil, in lahko bi rekli, da je pravzaprav on nato sestavil ekipo. Jaz sem sicer na papirju vodja odprave, a v resnici je ta projekt nastal predvsem iz skupne energije in navdušenja vseh, ki smo se našli okoli iste ideje.
Kako ste se – glede na to, da ste vsi izvrstno telesno pripravljeni, imate pa precej različne alpinistične in smučarske izkušnje – pripravljali na odpravo? Kako so preostali člani pridobivali alpinistične izkušnje?
Mislim, da smo fantje že dobro telesno pripravljeni. Večino priprav je vsak opravil individualno, saj imamo vsi nekoliko različna športna ozadja, način treninga in tudi različne obveznosti. Veliko časa smo namenili vzdržljivostnim treningom tako peš kot na kolesu, turnemu smučanju in seveda gibanju v gorah.
Pred odpravo smo/so bili tudi dvakrat v Alpah, kjer smo se pripravljali predvsem na višji višini in skušali čim več časa preživeti v okolju, ki je vsaj deloma primerljivo s tem, kar nas čaka v Himalaji. To so bile pomembne priprave, predvsem z vidika skupnega gibanja, preverjanja opreme in spoznavanja drug drugega v gorah.
Noben od članov ekipe seveda ni brez alpinističnega predznanja. Imamo pa različne izkušnje in vsak je svojo pot v gorah gradil nekoliko drugače. Nekateri predvsem skozi alpinizem, drugi skozi turno smučanje in gibanje v zahtevnem visokogorskem svetu. Ravno ta različnost je po mojem mnenju lahko tudi prednost, saj lahko vsak v ekipo prinese svoje znanje in izkušnje.
Seveda pa bo osemtisočak za vse nas velik izziv in nekaj novega. Takšne izkušnje se ne da povsem prenesti iz Alp ali drugih gorstev velika višina, dolgotrajna odprava in nepredvidljive razmere so povsem druga zgodba. Prav zato se tega izziva tako veselimo. Mislim, da vsi komaj čakamo, da končno stopimo na pot in vidimo, kaj nam bo Manaslu ponudil.
Po kateri smeri načrtujete vzpon na Manaslu (8163 m) in kakšni so vaši smučarski načrti za spust?
Načrtujemo vzpon po normalni smeri na Manaslu, po severovzhodnem grebenu. Načeloma želimo tudi sestop opraviti po isti smeri, le da bo naš cilj, če bodo razmere dopuščale, celoten spust od vrha opraviti na smučeh.
Pri tej odpravi bo pomembno vlogo odigrala tudi nadmorska višina, s katero razen tebe še nihče nima prav dosti izkušenj. Ste priprave prilagodili tudi v tej smeri?
Seveda, višina je eden od dejavnikov, o katerem smo pri pripravah največ razmišljali. Osemtisočak je za vse nas nekaj novega in višina bo zagotovo predstavljala enega največjih izzivov odprave.
Fantje imajo doma hipoksični šotor, v katerem preživljajo zadnje noči pred odpravo, tako da so tudi na ta način poskušali telo čim bolje pripraviti na pomanjkanje kisika. Sam sem večji del poletja preživel v Alpah, veliko časa na višini, tako da mislim, da z aklimatizacijo do baznega tabora ne bi smel imeti večjih težav.
Nato pa se bo prava aklimatizacija začela na gori. Načrtujemo postopno pridobivanje višine in spanje v višjih taborih, pri čemer bomo seveda tempo prilagajali počutju posameznika in razmeram na gori. Mislim, da je pri višini najpomembneje, da jo spoštuješ in ne prehitevaš.
Kako v zadnjih dneh pred odhodom spremljate trenutno dogajanje v Nepalu, eno največjih naravnih katastrof letos? Tudi Manaslu je izpostavljen snežnim plazovom, najvišja gorstva pa podnebnim spremembam.
Seveda spremljamo dogajanje in smo v stiku tudi z ljudmi iz agencije v Nepalu. Za zdaj kaže, da na naši poti ne bo ovir zaradi posledic katastrofe. Lani sva z Lukom Stražarjem zaradi demonstracij že odpovedala udeležbo na odpravi, letos pa bomo vztrajali. Seveda zavedanje o trenutnem dogajanju ostaja, vendar si želimo, da bi lahko odpravo izvedli.
Kar se tiče same gore, pa ... nobena gora ni popolnoma varna. Tega se zelo dobro zavedamo in zato bomo naredili absolutno vse, kar je v naši moči, da bo vzpon potekal čim varneje. Cilj je priti na vrh in odsmučati, predvsem pa, da se vsi skupaj varno vrnemo domov.
O vaši odpravi bo nastal dokumentarni film, ki ga boste posneli v sodelovanju z Rožletom Bregarjem in Aljažem Žnidaršičem. Kako ste zastavili ta del in kdaj ga bo mogoče prvič videti?
Res je, z nami bo na odpravi Aljaž z vso svojo snemalno opremo in nas bo spremljal tudi na hribu, do določene višine. Pozneje bodo fantje ves material v montaži sestavili v celoto in skupaj bomo film predstavili na enem od festivalov. Seveda bi si želeli priti na Festival gorniškega filma, ampak bomo videli, kako se bo vse skupaj izšlo. V ekipi sem predvsem zato, da hodim, plezam, se družim s fanti in upam, tudi smučam z vrha. Za snemanje bodo na srečo poskrbeli drugi.
Predstavitev članov odprave
Nejc Marčič (AO PD Radovljica) je vrhunski alpinist, ki je opravil vrsto odličnih vzponov tako v Alpah kot v najvišjih gorstvih. Skupaj z Luko Stražarjem se je podpisal pod nove smeri: Sanjači zlatih jam na K7 west (6800 m) na odpravi Charakusa 2011, za katero sta prejela zlati cepin, Modri dirkač na Janak Chuli (7050 m) na odpravi Janak 2012, in Slovenska direktna v SZ steni gore Tsoboje (6680 m) na odpravi Rolwaling 2021, na odpravi Anapurna 2017 pa sta opravila vzpon po normalni smeri do 7200 m. Udeležil se je še odprav Phola Gangchen 2013 (poskus nove smeri na Phola Gangchen, 7660 m, nova smer na Ice Tooth, 6200 m), Pakistan 2014 (poskus vzpona na Payu peak), Patagonija 2017 (poskus vzpona na Cerro Torre), Chamlang 2019 (več novih smeri), Kamet 2023 (nova smer na vrh 6050 m) in Patagonija 2025 (ponovitev smeri Exocet in Franco-Argentino). Leta 2012 je prejel Bloudkovo plaketo in priznanje PZS za najuspešnejšega alpinista, prav tako je aktualni naj alpinist leta 2025.
Luka Šturm (AO PD Radovljica) je alpinist in turni smučar, ki ga najbolj privlačijo dolge in hitre alpske ture v domačih in Centralnih Alpah. V gorah ga zanimajo preplet vzdržljivosti in tehničnega znanja ter gibanje v divjem alpskem ambientu. Čeprav je skozi leto aktiven v različnih gorskih športih, ima najraje zimo in gibanje v gorah s smučmi, bodisi na nogah ali na nahrbtniku. Občasno se udeležuje tekem v turnem smučanju, gorskih tekih in gorskem kolesarstvu.
Luka Kovačič (Društvo za razvoj turnega smučanja) je eden najuspešnejših slovenskih turnih smučarjev, večkratni državni prvak, ki je svoj največji uspeh dosegel s 4. mestom v vzponu na evropskem prvenstvu 2018 med mlajšimi člani, v članski konkurenci pa z 12. mestom v vzponu in 16. posamično na svetovnem prvenstvu 2021. Tekmuje tudi v parih in posamično, kot član slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju se je potegoval tudi za nastop na olimpijskih igrah Milano Cortina 2026. Prav tako je odličen gorski tekač.
Nejc Kuhar (Društvo za razvoj turnega smučanja) je prav tako eden najuspešnejših slovenskih turnih smučarjev, serijski zbiralec naslovov državnega prvaka, Kovačičev predhodnik, ki se je v svetovnem pokalu v članski konkurenci najvišje zavihtel do 5. mesta, na svetovnem prvenstvu je njegova najboljša uvrstitev 8. mesto, oboje v njegovi paradni disciplini vzpon. Po koncu tekmovalne kariere deluje kot trener turnega smučanja, tudi slovenske reprezentance, prav tako je alpinist in gorski tekač.
Matjaž Mikloša (Društvo za razvoj turnega smučanja) je kot član slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju leta 2010 v svetovnem pokalu v štafeti osvojil 6. mesto, prav tako se je na tekmah slovenskega pokala redno uvrščal med prve tri. Bil je tudi trener slovenske reprezentance.
Alpinističnim smučarjem želimo stabilne razmere in srečno!
Manca Ogrin
