Zgodovina in usoda Triglavskega ledenika: Od stotih let nastajanja do hitrega izginotja

Raziskave kažejo, da je v ugodnih razmerah za nastanek le enega metra ledeniškega ledu potrebnih od 5 do 7 m utrjenega snega ter proces, ki traja od tri do pet let. Pod Triglavom je približno 70 cm debela plast ledu nastajala skoraj sto let. Vendar pa so sodobni podnebni trendi to razmerje porušili: kar je narava ustvarjala več stoletij, so nadpovprečno vroča poletja sposobna spremeniti v relativno kratkem času.

Pravega, premikajočega se ledenika z razpokami pod Triglavom ni več že nekaj desetletij. Danes govorimo le še o skromnem ledenem preostanku oziroma mrtvem ledu. Njegova površina, ki je sredi 20. stoletja merila še več kot 14 hektarjev, se je skrčila na nekaj malih zaplat. Nekoliko več obstojnosti zaradi izjemne senčne lege in zaščite z gruščem izkazuje Ledenik pod Skuto, čeprav leži kar 400 metrov niže.

"Kar je narava ustvarjala več stoletij, se danes zaradi ekstremnih temperatur lahko stali v enem samem letu. Prilagajanje spremembam je nujno – v gorah in v življenju nič ni večnega."

— Miha Pavšek

Led se seli pod površje: Skrivnosti Triglavskega brezna in podzemnih jam

Čeprav površinski ledeniki pod našim najvišjim vrhom nezadržno izginjajo, se del ledenega dediča seli v podzemlje. Jamarji in raziskovalci so v globinah Triglavskega brezna (več kot 300 metrov globoko) dokumentirali izjemno vertikalo z obsežnim jamskim telesom ledu. Zanimivo je, da je bila prostornina podzemnega ledu v Triglavskem brezno ocenejena na približno 40.000 kubičnih metrov, kar je celo več od prostornine površinskega ledenika ob koncu 20. stoletja. Podzemni led v jamah, kot sta Ivačičeva jama pod Kredarico ali Ledena jama v Paradani, ostaja eden najboljših arhivov preteklega podnebja, čeprav raziskovalci tudi v jamah že opažajo prve znake ogrevanja.

Spreminjanje gorske pokrajine: Krčenje poti in nevarnosti v stenah

Dvig povprečnih temperatur – na Kredarici je bila letna temperatura do leta 2000 stalno pod lediščem, od leta 2022 pa nezadržno ostaja nad njim – neposredno vpliva na razmere  gorskega sveta:

Povečano preperevanje in podori: Taljenje permafrosta (stalno zamrznjenih tal) ter vse pogostejši prehodi temperature čez ledišče povzročajo krušenje skalovja. 

Opuščanje in preusmerjanje planinskih poti: Npr. nekdanja klasična pot iz Vrat čez Triglavske pode na Kredarico je postala po umiku snežišč izjemno nevarna za zdrs na grušču, zaradi česar so markacisti nadelali varnejšo klančnikovo pot. Podobno velja za nekdanjo zgornjo povezavo med Kredarico in Planiko.

Problem oskrbe z vodo: Npr. visokogorske koče, kot sta Triglavski dom na Kredarici in Kranjska koča na Ledinah, se soočajo s pomanjkanjem vode, saj so bile v preteklosti neposredno odvisne od taljenja bližnjega ledu ali snežišč.

Ekstremni naravni procesi in lekcija iz Himalaje

Miha Pavšek je v pogovoru potegnil vzporednico med procesi v naših Alpah in katastrofalnimi dogodki v svetovnih gorstvih. Del Himalaje je nedavno prizadela uničujoča kaskadna nesreča pod goro Langtang Lirung. Zaradi taljenja permafrosta in nestabilnosti se je sprožil obsežen zemeljski plaz, ki je s seboj odtrgal del visečega ledenika.

Preko 130 milijonov kubičnih metrov ledu, skal in blata je z izjemno hitrostjo (med 150 in 200 km/h) zgrmelo v dolino. Premik tako ogromne mase je na površju povzročil celo potresni sunek z magnitudo 5,2. 

Odnos do narave in prihodnost slovenskega planinstva

Kako pa naj se gorniki in obiskovalci gor odzovemo na te spremembe? Miha Pavšek poudarja, da rešitev ni v brezglavem drvenju na vrhove in izkoriščanju gorskega prostora za kratkotrajne užitke, temveč v globljem razumevanju narave.

"Skupno dobro ljudi, živali in rastlin mora prevladati nad posameznimi interesi. Dokler bo tako, imamo upanje. V gore ne hodimo zato, da nekaj vzamemo, temveč da se naučimo prisluhniti naravnemu ravnovesju."

— Miha Pavšek

Ključni poudarki za prihodnost gibanja v gorah:

Zavedanje lastne odgovornosti: Svoboda v gorah ne pomeni nepremišljenega ravnanja, temveč spoštovanje naravnih omejitev, okolja in drugih obiskovalcev.

Prilagoditev obiska: Namesto masovnega obiska najbolj obleganih točk (kot je sam vrh Triglava) odkrivati manj znane, a doživljajsko bogate predele gorskega sveta.

Trajnostna mobilnost in skromnost: Zmanjšanje ogljičnega odtisa z uporabo javnega prevoza, kolesarjenjem ter spoštovanjem lokalnih skupnosti in gorskega kmetijstva.

Triglavski ledenik nas uči pomembne lekcije: spremembe so neizogibne, narava pa si bo vedno utrla svojo pot do ravnovesja. Zanesljive znanstvene meritve in zgodbe z terena, ki jih deli Miha Pavšek, niso le opozorilo, temveč vabilo k razmisleku o tem, kakšen odtis puščamo v naravi.

Želite izvedeti več o zgodovinskih najdbah na ledeniku (kot sta sto let stara sprehajalna palica in fotoaparat iz leta 1918), letalskih nesrečah, delu strokovnjaka v gorah in edinstvenih turno-smučarskih doživetjih na Komni?

Prisluhnite celotni 90. epizodi podkasta "V steni"!

Obiščite kanal Planinske zveze Slovenije na YouTube ali svojo priljubljeno podkast platformo ter se prepustite navdihujočemu pogovoru z dr. Mihom Pavškom. Imate tudi sami fotografije ali spomine na Triglavski ledenik iz preteklih desetletij? Delite jih v komentarjih pod epizodo!