Manca Ogrin

16.11.2026 12:20

47

Vidmarjeve fotografske podobe v Tolminu na ogled do konca decembra

Razstava v Knjižnici Cirila Kosmača, ki je bila ob glasbeno obarvanem uvodu (učenci Glasbene šole Tolmin) slovesno odprta 11. novembra 2026, spada v serijo jubilejnih dogodkov ob 130-letnici Soške podružnice Slovenskega planinskega društva in praznovanj njenega dediča Planinskega društva Tolmin. Društvu je uspelo na dan odprtja razstave popolnoma napolniti avlo tolminske knjižnice, kar kaže na širše zanimanje za delovanje Janeza Vidmarja v Posočju. Jasno je tudi to, da je planinsko društvo z njeno postavitvijo močno podrezalo v domoljubna čustva Tolmincev, ki so se odzvali v takem številu.
Vidmarjeve fotografske podobe v Tolminu na ogled do konca decembra

Slikovni prikaz življenja in dela Janeza Vidmarja v Tolminu. (foto Žarko Rovšček)

Janez Vidmar je vezni člen treh temeljnih zgodovinskih obdobij tolminskega planinstva: Soške podružnice, ilegalnega PK Krpelj in povojnega PD Tolmin, v letih 1946–1948 tudi njegov predsednik. Kot zavzet gozdarski uslužbenec je bil tudi vnet planinec, jamarski raziskovalec, fotograf in gledališki kulturni delavec. Njegova življenjska prizadevanja je gnala močna in strastna slovenska zavest. Zato ima pravkar odprta razstava širšo simboliko in presega planinske plotove. Pobudnik in avtor Edo Kozorog je razstavi vtisnil trajen pečat s pripravo ličnega kataloga (300 izvodov), z objavljeno razpravo v Goriškem letniku (50/2026) in s člankom Dvorni fotograf PK Krpelj v novembrski številki Planinskega vestnika. Ob petdesetih izbranih razstavnih fotografijah so tudi nekateri Vidmarjevi predmeti (krplji, dereze, plezalna vrv, zbirka starih fotoaparatov itd.), ki nas v materializirani obliki spominjajo na njegov čas in delovanje.

Planinskemu društvu Tolmin je uspelo na dan odprtja razstave popolnoma napolniti avlo tolminske knjižnice, kar kaže na širše zanimanje za delovanje Janeza Vidmarja v Posočju. (foto Žarko Rovšček)

V naših mislih se ponovno riše podoba Janeza Vidmarja, »moža živahnih kretenj in nizke rasti, vztrajnega hodca in spretnega plezalca«, z nepogrešljivim fotoaparatom okrog vratu. Ta mu je omogočal, da nas tudi v času, ko ga ni več fizično med nami, z dokumentarnimi fotografijami spominja na nekdanje čase. Podobe so njegovo zgodovinsko sporočilo in obenem stik z današnjim svetom. Predstavitev Vidmarjevega fotografskega opusa, ki je le droben vpogled v njegovo zapuščino, odpira tudi vprašanje, kako jo na ustrezen način trajno ovrednotiti in ohraniti prihodnjim rodovom, saj gre brez dvoma tudi za del kulturne dediščine domačega kraja in širšega območja.

Žarko Rovšček