Predstavitev
Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji. Je organizacija s tradicijo, saj je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. 2. 1893. Predsednik PZS je Jože Rovan.
PZS je prostovoljna zveza društev, vpisana v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, katere glavna dejavnost je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Ima tudi status humanitarne organizacije in nacionalne mladinske organizacije.
Načela delovanja planinske organizacije:
- celovito planinstvo in njegova promocija,
- usmerjenost k društvom,
- usposabljanje obiskovalcev gora za varnejše gibanje v gorah,
- varovanje gorske narave,
- strokovnost in sodelovanje,
- preglednost delovanja in vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev.
PZS deluje v javnem interesu na področjih:
- športa,
- turizma,
- ohranjanja narave,
- varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- raziskovalne dejavnosti in
- v mladinskem sektorju.
Poslanstvo in moto Planinske zveze Slovenije: PLANINSTVO KOT NAČIN ŽIVLJENJA.
PODROČJA DELOVANJA
Planinstvo je širok pojem, ki zajema mnogo dejavnosti. PZS povezuje društva in klube, ki izvajajo številne športne in druge dejavnosti, ki se odvijajo v gorah ali so tako in drugače povezane z gorskim svetom. Poleg tega društva in klubi, včlanjeni v PZS skrbijo tudi za planinsko infrastrukturo, vedno bolj pa je pomemben in aktualen tudi tekmovalni šport. Zaradi zagotavljanja kvalitetnejšega in usmerjenega razvoja vseh dejavnosti, so te povezane v komisije in stalne odbor PZS.
ČLANSTVO
PZS združuje 298 planinskih društev, klubov in društev GRS, ki se povezujejo v 13 regijskih Meddruštvenih odborih planinskih društev (MDO PD). V planinska društva in klube, včlanjene v PZS je bilo leta 2023 včlanjenih 63.500 posameznikov. Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,5 odstotka vsega prebivalstva. Od vseh članov PZS je več kot 20.000 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let.
PLANINSKA INFRASTRUKTURA
Planinska društva upravljajo 159 planinskih koč in zavetišč, 17 bivakov in 1 učno središče s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Področje delovanja planinskih koč pokriva Gospodarska komisija PZS.
Planinska društva skrbijo tudi za razvejano mrežo
več kot 2.000 planinskih poti, vpisanih v evidenco javne infrastrukture GURS, v skupni dolžini preko 10.100 km po vsej Sloveniji. Za planinske poti po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti (v letu 2020 jih je bilo 820). Po planinskih poteh je speljanih 67 obhodnic – veznih in točkovnih planinskih poti. Med njimi je tudi ena najstarejših tovrstnih poti na svetu – Slovenska planinska pot (ustanovljena leta 1953). Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh.
USPOSABLJANJA
Planinske aktivnosti (izleti, pohodi, turi, planinski tabori, planinske šole in druga izobraževanja …) v planinskih društvih in klubih izvajajo različni planinski strokovni kadri, ki jih usposablja PZS. Razpisi in informacije o usposabljanjih so objavljeni na spletnih straneh posameznih komisij PZS.
PZS je nosilka in izvajalka številnih programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst.
ALPINIZEM IN TEKMOVALNI ŠPORTI
V PZS so vključeni svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.
Na alpinističnih tečajih v alpinističnih odsekih planinskih društev in klubih učijo tečajnike veščin alpinizma alpinistični inštruktorji.
Slovenski športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu. Janja Garnbret je dvakratna olimpijska prvakinja in večkratna svetovna prvakinja v športnem plezanju. Za rekreativno vadba in tekmovalne treninge v športnem plezanju v okviru planinskih društev in klubov skrbijo vaditelji in trenerji.
VARSTVO GORSKE NARAVE
Naravno okolje je danes odprto in dostopno bolj kot kdaj prej, to pa prinaša vanj tudi mnogo negativnih posledic. Eden izmed pomembnih začetnih korakov je ozaveščanje in poglabljanje znanja o naravi, tako pri prebivalcih kot pri obiskovalcih, še posebno pri otrocih, mladostnikih in mladih.
Skupaj s sorodnimi (nevladnimi) organizacijami, Triglavskim narodnim parkom in državnimi službami redno sodelujemo pri več projektih in pri oblikovanju ustrezne zakonodaje s področja varovanja narave, omejevanja dostopa z motornimi vozili v naravnem okolju in spodbujanju trajnostnega razvoja, javnega prometa na gorskih in turističnih območjih.
PZS usposablja lasten kader – gorske stražarje in varuhe gorske narave, ki s svoji znanjem in zgledom pomembno pripomorejo k širjenju trajnostnega in okolju prijaznejšega obiskovanja gora.
PLANINSKA KULTURA
PZS v okviru lastne Planinske založbe izdaja planinske zemljevide, vodnike, strokovno in leposlovno literaturo s področja planinstva. Planinski vestnik, revija za ljubitelje gora, je najstarejša še izhajajoča revija na Slovenskem. Prva številka Planinskega vestnika je izšla že leta 1895.
Večina zgodovinskega in arhivskega gradiva s področja planinstva hrani Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Odprt je bil avgusta 2010, med največjimi pobudnicami in pomembnimi financerkami je bila tudi PZS. Knjižnično gradiv iz nekdanje knjižnice Planinske zveze Slovenije, je zaradi boljših in primernejših pogojev, na voljo v Planinskem kotičku v Mestni knjižnici Ljubljana – Knjižnica Otona Župančiča.
Raziskovalna skupina PZS deluje predvsem na področju vzpodbujanja študentov in drugih raziskovalcev k pripravi diplomskih ali magistrskih del ter doktorskih disertacij, vsebinsko povezanih z gorništvom, alpinizmom in širšo dejavnostjo.
SODELOVANJE S SORODNIMI ORGANIZACIJAMI
Planinska zveza Slovenije je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.
Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Slovenskim gorniškim klubom Skala, Rdečim križem Slovenije – Zvezo združenj, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije in NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje, Ribiško zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Čebelarsko zvezo Slovenije in Kinološko zvezo Slovenije.
ČLANSTVO V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH
Planinska zveza Slovenije je članica več mednarodnih športnih združenj, ki delujejo na področju planinstva:
- UIAA – Mednarodno združenje planinskih organizacij,
- EUMA – Evropsko združenje planinskih organizacij,
- CAA – Združenje planinskih organizacij alpskega loka,
- BMU – Združenje planinskih organizacij Balkana,
- ERA – Evropska popotniška zveze,
- ISMF – Mednarodna turnosmučarska organizacija,
- IFSC – Mednarodna zveza za športno plezanje,
- ICAR – Mednarodna komisija za reševanje v gorah,
- Mednarodno združenja za reciprociteto (reciprociteta pri ugodnostih v planinskih kočah).