Zapustimo Kozjansko, prečimo vzhodni del Celjske kotline, nadaljujemo po razvodnici med Savo in Dravo ter se za zaključek povzpnemo do Planinskega doma na Boču.
Najprej nas čaka prijeten spust z Resevne in nekaj asfaltne ceste skozi center Šentjurja. Tukaj si lahko ogledamo muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi ali pa Ipavčevo hišo. Po ogledu se spustimo mimo stadiona in pričnemo asfaltni vzpon do cerkve Sv. Rozalije od koder je čudovit razgled na skoraj celoten preostanek naše etape. Z Rozalije se spustimo proti zahodu proti Blagovni. Peljemo mimo ribnikov in potem vseskozi sledimo Knafelčjevi markaciji. Vmes si lahko ogledamo partizansko bolnišnico Zimo in potem nadaljujemo vse do Dramelj. Povzpnemo se na Sv. Uršulo (žig), kjer je ponovno čudovit razgled tokrat na celjsko kotlino s severne strani. Pot nadaljujemo po markirani poti proti severu, do Grušc, kjer potem nadaljujemo vzhodno proti Klokočovniku (žig), Dolgi gori na Ljubično goro (žig)in preko Pečice proti Dreveniku – žig na Koči Velikonočnici ter koči pod Bočem (žig). Tukaj se lahko okrepčamo in prespimo ter peš opravimo vzpon na vrh Boča, ki ima razgledni stolp s čudovitim razgledom.
Ponudba ob poti
Znamenitosti ob poti
- stari trg mesta Šentjur
- sakralna dediščina
Prireditve na poti
- občasno skupinsko kolesarjenje – spremljajte stran www.pddramlje.si
Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>
Kolesarska tura je primerna za dostop z vlakom in sicer: pripeljemo se v Šentjur, opravimo vzpon na Resevno (po predlagani poti: Vzpon na Resevno) in se potem z Boča spustimo v Poljčane, kjer je ponovno železniška postaja.
in vozni red Poljčane – Šentjur tukaj >>
Čudovita etapa STKP, prevožena na jesenski KTK turi 2014!
Nekaj utrinkov: http://pddramlje.aponi.si/?p=513
Vsi žigi so nameščeni, Pia in Andrej sta jih že odtisnila 🙂
Včeraj sva s punco prevozila del te etape. Štartala sva v Celju, tako da se je nabralo že dobrih 20 km do izhodiščne točke na planinskem domu na Resevni. Turnokolesrsko pot sva z manjšimi orientacijskimi težavami sledila do Ljubične, kjer sva zaradi pozne ure obrnila po cesti nazaj proti Celju.
Sledila sva markacijam in spraševala prijazne ljudi za pot. Gospa na Pletovarju nama je pijazno povedala, da nisva prva kolesarja, ki ju je dvoumna puščica pri kamnolomu usmerila na njen vrt:)
Žiga na Klokočovniku in na Ljubični sta zamenjana, tako da se na Klokočovniku štemplja Ljubična, na Ljubični pa Klokočovnik. Je to šlamparija ali potegavščina, pa vejo samo označevalci:)
Trasa te nagradi z nekaj znamenitosti in veliko lepih razgledov.
Lp,
Marko
Sta pa naredila lep krog, kondicija vama ni tuja 🙂 Hvala za opozorila, h gospej na vrt smo že tudi sami zavili – imamo v mislih za markiranje poti. Zamenjava žigov ni namerna, se je zgodila, bomo tudi popravili..
lp
Boštjan
Zdravo. kako je z oznakami od Proseniškega naprej? Je dobro označeno oz., se da prevozit brez gpx?
Zdravo,
Pot še ni markirana s kolesarskimi markacijami (http://ktk.pzs.si/novice.php?pid=11030) vendar v velikem delu kar sledi markirani planinski poti – toda ni je možno na ta način prevozit. V primeru, da ne uporabljate gps naprav, vam lahko pošljem pot izrisano na zemljevid v PDF datoteki in si jo natisnete – v prihodnosti bodo na ta način na razpolago vse etape.
lp
Boštjan
Zdravo..ne ni potrebno hvala…se bomdoma pripravil..malo po kartah..malo po google maps, pa bo. sem iz Celja, tako da si bom pot verjetno razdelil na dva dela…spomladi..oz čim se temperature malo dvignejo…
Do Uršule je šlo v soboto bp. Naprej pa je prava mreža poti, upam da bom našel..
Super, že, to je pa zgodnji začetek kolesarske sezone 🙂 Če bodo kakšni orientacijski problemi naprej lahko pokličete 031349505, lp
Do koče na Klokočovniku prevoženo. Je pa dobro da sem si doma dobro pogledal karto..takole “na suho” bi sigurno zalutal. Gremo dalje..
Nikakor ne morem najti na karti Ljubična gora.Je morda to pri cerkvi SV.Marija.
Na Boču ni žiga ! Lahko bi namontirali skrinjico kot je na koči Velikonočnici. Ali pa naj bo žig za šankom, kot vsi ostali žigi.
Na Boču po enem letu še vedno ni žiga. Če ne gre po pošti povejte. Pridemo po njih, s kolesi, in jih razvozimo kjer manjkajo.
Občutka, ko prideš na točko kjer ni žiga, vam rajši ne opišem.
Lep pozdrav!
Žig je bil v preteklih dneh končno nazaj v Planinskem domu na Boči in sicer v škatlici na šanku v domu. Zgleda, da je bil po daljšem izginotju ponovno najden ali izdelan. Tako da kar veselo ponj 🙂