• Financer: Ministrstvo za zdravje
• Višina odobrenih sredstev: 112.000,00 €
• Trajanje projekta: 17. 11. 2025 – 17. 11. 2028
• Prijavitelj: Planinska zveza Slovenije

Projekt »Inkluzijski koraki k zdravju« je bil izbran na Javnem razpisu za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2028 Ministrstva za zdravje. Namen projekta je prispevati k izboljšanju zdravja in vključevanju oseb z različnimi potrebami ter spodbujati aktivno življenje v skupnosti. Projekt izvaja Odbor inPlaninec. Namen projekta je prikazati in omogočiti telesne dejavnosti za zdravje, ki ga ponuja planinstvo in je dostopno invalidom, osebam s posebnimi potrebami, socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami, hkrati pa preprečevanje osamljenosti ranljivih skupin. Prav tako je namen, da osebam, ki se že ukvarjajo s planinstvom, prikažemo možnost obogatitve njihovih aktivnosti z vključevanjem v inkluzijske pohode, kjer sodelujejo kot prostovoljci in predstavljajo gonilno silo. Celostno naravnanost programa bodo prispevale vsebine o zdravi in uravnoteženi prehrani z raznolikimi načini informiranja o pomenu hidracije in regeneracije pred, med in po pohodu.

Cilji in ključne aktivnosti projekta so:

• Pripraviti in izpeljati inkluzijske pohode za invalide in osebe s posebnimi potrebami ter prostovoljce, spremljevalce in planince.
• Informiranje o zdravi in pestri prehrani ter osveščanje o polnovredni hrani, ki podpira zdravje: prepoznavanje nezdravih življenjskih vzorcev, priporočeni vnosi hrane in tekočine pred, med in po pohodu ter spodbujanje k dolgoročnemu poseganju po zdravi prehrani v vsakdanjem življenju.
• Izvedba izobraževanj, predstavitev in delavnic za strokovni kader, spremljevalce in prostovoljce ter predstavitve na šolah in fakultetah.

Projekt naslavlja tri glavne ciljne skupine:

• Prva ciljna skupina programa so udeleženci programa – invalidi in osebe s posebnimi potrebami.
• Prostovoljci, spremljevalci, strokovni (so)delavci, planinski (so)delavci različnih starostnih skupin.
• Mediji – različni kanali za obveščanje o aktivnostih, objavljanje aktivnosti ter za dosego splošne javnosti.

Kontakt: inplaninec@pzs.si

• Financer: Evropski socialni sklad plus – ESS+, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
• Višina odobrenih sredstev: 87.060,40 €, znesek financiranja EU: 34.824,16 €
• Trajanje projekta: 1. 6. 2024 – 31. 12. 2026

Več o projektu na proti-prekarnosti.pzs.si.

• Financer: Ministrstvo za naravne vire in prostor
• Višina odobrenih sredstev: 14.324,54 €
• Trajanje projekta: 29. 10. 2024 - 10. 11. 2025

O projektu: Priprava enotnega priročnika za izvajanje gorniških vasi Alpske konvencije v Sloveniji ter izobraževanje in usposabljanje.

• Financer: Eko sklad j.s. in Ministratvo za okolje, podnebje in energijo
• Višina odobrenih sredstev: 19.972,00 €
• Trajanje projekta: 10. 6. 2024-9. 6. 2025
• Prijavitelj: Planinska zveza Slovenije
• Partner: CIPRA Slovenije

Namen projekta je preko promocijskih aktivnosti in predstavitve obstoječih alternativ v obliki kampanje prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja, predvsem izboljšanja kakovosti zraka, s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa do izhodišč planinskih poti in začetka planinskih izletov nižje v dolini (visokogorski ekosistemi so veliko bolj občutljivi in ranljivi kot tisti niže). Cilji projekta:

• Povečanje zavedanja o nujnosti vpeljave trajnostne mobilnosti v prostočasne dejavnosti in sprememba vedenja planincev, pohodnikov.
• Ustvariti skupno zavedanje in razumevanje ter usposobljenost strokovnih delavcev na področju planinstva in turizma.
• Izboljšanje dostopnosti informacij o javnem potniškem prometu.
• Spremljanje obiska na enem izmed prometno bolj obremenjenih planinskih izhodišč v Sloveniji.

Projekt naslavlja tri glavne ciljne skupine:

• Obiskovalce gora – planince, pohodnike, plezalce, gorske tekače kot glavne generatorje osebnega motornega prometa in so direktno pomembni za večjo uporabo javnega potniškega prometa pri obisku gora.
• Deležnike – strokovne planinske delavce, delavce v turizmu, ki direktno in posredno nagovarjajo ter usmerjajo obiskovalce gora k uporabi javnega potniškega prometa.
• Mediji – kot kanal za širjenje rezultatov kampanje in dosega splošne javnosti.

Glavne projektne aktivnosti (z rezultati):

• A1. Izvedba kampanje za spodbujanje uporabe JPP za planinske izlete
• A1.1 Vzpostavitev delovne skupine podpornikov in multiplikatorjev rezultatov
• vzpostavljena delovna skupina z vsaj 6 člani
• A1.2 Izvedba kampanje
• komunikacijski načrt
• grafična podoba ali “gif”
• promocijski video
   V gore varno in naravno – z aplikacijo maPZS in javnim potniškim prometom
• izvedeni planinski izleti
   Planinska zveza Slovenije - Z javnim potniškim prometom na Ciprnik, Lubnik, Ajdno in Kriško goro
• zbirka dosega kampanje in uspešnosti kampanje – objave in označbe na socialnih omrežjih aktivna tiskovna konferenca za novinarje
   Planinska zveza Slovenije - Z JPP do dolin in peš do višin - za pokušino na Orožnovo kočo
• A1.3 Usposabljanje za strokovne delavce v planinstvu in turizmu
• izvedena usposabljanja za strokovne delavce v planinstvu in turizmu
• predstavitev na Naravovarstvenem planinskem večeru
• A2. Digitalna podpora promociji planinskih izletov z JPP
• A2.1 Nadgradnja aplikacije maPZS
• nadgradnja spletne aplikacije maPZS s slojem voznih redov JPP
• A2.2 Štetje obiskovalcev s senzorji
• štetje obiskovalcev s senzorji na 7 lokacijah na Vršiču za obdobje glavne turistične sezone (junij-november: 6 mesecev)
• pridobitev podatkov prometnega števca na cesti Kranjska Gora-Vršič
• prikaz pridobljenih podatkov v že obstoječi spletni aplikaciji Tourismflows

• Financer: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije
• Višina odobrenih sredstev: 199.977,00 €
• Trajanje projekta: 1. 1. 2022 – 31. 1. 2023
• Partnerji: Planinska zveza Slovenije (vodilni partner), Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, Planinsko društvo Tržič

Gore so z ljudmi neločljivo povezane. V antičnem času so veljale za mistične kraje, kasneje so ljudje vanje zahajali iz ekonomskih razlogov. Danes so gore predvsem domena ljubiteljev narave in rekreacije, saj omogočajo dejavno preživljanje prostega časa v naravi. Planinstvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je močno prepleteno s slovensko narodno identiteto.
Epidemija koronavirusa je močno posegla v načine preživljanja prostega časa. Planinstvo je med Slovenci vedno bolj priljubljena oblika prostočasne športne aktivnosti. V letu 2020 in 2021 smo tako zabeležili rekordni porast števila dnevnih in tudi večdnevnih domačih obiskovalcev slovenskih gora.

Planinska zveza Slovenije skupaj s partnerjema CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp in Planinskim društvom Tržič v okviru 2-letnega projekta PLANINSTVO 4.0. postavlja nove standarde na področju sodobnega trajnostnega prostorskega načrtovanja, razvoja in upravljanja planinske infrastrukture v Sloveniji.

V okviru projekta PLANINSTVO 4.0 vzpostavljamo platformo (nadgradnjo brezplačne spletne aplikacije maPZS) za digitalno participatorno planinarjenje ter digitalno spremljanje obiska planinskih poti, saj huda preobremenjenost občutljivih gorskih ekosistemov in presežene nosilne zmogljivosti območij zahtevajo nove ukrepe za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev.

• Participatorno planinstvo uporabniku omogoča takojšnje javljanje, poročanje poškodovanega dela planinske poti. Po prijavi škode oz. izrednega dogodka markacisti ukrepajo in vzpostavljajo varnejše razmere na planinski poti (odziv in ureditev poti na terenu, urejanje poti na spletnem prikazu).

 Poročanje o poškodbah na planinskih poteh preko aplikacije maPZS – navodila

• Obisk planinskih poti bo predstavljal sloj upravljanja planinskih tokov. V okviru projekta bomo na petih pilotnih lokacijah – Osp, Vršič, Lovrenška jezera, Storžič, Kum – merili številčnost obiska na planinskih poteh. Lokacije so premišljeno izbrane – pokrivajo različne tipe obiskovalcev in ciljnih skupin, s tem pa nudijo kompleksnejši pregled nad dogajanjem na terenu.

Z izvedbo projekta smo prvič v Sloveniji na podlagi realnih podatkov pridobili dejanski prikaz stanja obiska slovenskih gora. Pridobljeni podatki bodo služili za analitičen prikaz in nujne napovedi tokov obiskovalcev na določeni lokaciji.
Takšen pristop k razumevanju in upravljanju s planinsko infrastrukturo in planinskimi tokovi je povsem nov v Sloveniji, celo na ravni EU. Projekt PLANINSTVO 4.0 tako predstavlja referenčni projekt trajnostnega in sodobnega prostorskega načrtovanja, razvoja in upravljanja planinske infrastrukture. V prihodnosti bo predstavljal nujno podlago za nadaljnje strateško pomembne državne oz. mednarodne projekte tudi na evropski ravni. Slovenija bo postala z rešitvami, ki bodo plod slovenskega znanja, pionir na področju pametnega, digitalnega in trajnostnega upravljanja gora.

• Financer: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
• Višina odobrenih sredstev: 63.000,00 €
• Trajanje projekta: 2023 – 2025

Namen programa planinstvo kot način življenja inPlanincev, je omogočati priložnosti za inPlanince. Z vključevanjem v zdrav način življenja, ki predstavlja planinstvo kot način življenja z neposrednim delom z ljudmi, omogočanje vsebin in programov, ki so pa potrebni in sprejeti.

Namen vseh programov Odbora inPlaninec, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) je omogočiti enakovredno doživljanje narave, gibanja in druženja ter preko vključevanja – inkluzije – okrepiti njihovo zdravje, pomagati pri reševanju in lajšanju zdravstvo-socialnih-duševnih stisk in težav ter jih opolnomočiti za aktiven način življenja. Skupaj želimo prestaviti invalide/OPP iz kavča v naravo in gojiti medgeneracijsko vključevanje, prostovoljstvo, solidarnost za vse, tako za invalide/OPP kot tudi neinvalide

• Financer: ERASMUS+ sport
• Višina odobrenih sredstev: 333.420,00 €
• Trajanje projekta: 1. 1. 2021 – 31. 12. 2023
• Partnerji:Czech Mountaineering Association (Češka, vodilni partner), Planinska zveza Slovenije (Slovenija), Svenska Klätterförbundet (Švedska), Slovensky horolezecky spolok JAMES (Slovaška), Polski Zwiazek Alpinizmu (Polajska), Natsionalna sportna akademiya Vassil Levski (Bulgarija)

Glavni cilj projekta je vzpostavitev evropskega sistema priprave trenerjev športnega plezanja in postavljalcev smeri. Ta cilj bo dosežen predvsem s pomočjo platforme sodelovanja nacionalnih športnoplezalnih združenj kot kredibilnih akterjev, ki skrbijo za športno plezanje v posamezni državi ob podpori krovne mednarodne organizacije za športno plezanje (IFSC), ki bo delovala kot zunanji partner, ki bo zagotavljal sprotno evalvacijo oblikovanja sistema.

• Financer: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije
• Višina odobrenih sredstev: 60.000,00 €
• Trajanje projekta: 2023 – 2025

Vzdrževanje planinskih poti temelji na prostovoljstvu in naša naloga je, da nadaljujemo z aktivnostmi, ki podpirajo njihovo delovanje. Organiziramo usposabljanja, ki so zasnovana tako, da zmanjšujejo staranje kadra in hkrati zagotavljajo nadaljnje poenotenje označevanja planinskih poti in prakse vzdrževanja planinskih poti, tako glede na posamezno kategorijo poti kot tudi glede na posamezno vrsto del. Osveščamo javnost o delu markacistov, o planinskih poteh, njihovi uporabi, značilnostih, preventivi in pomenu povratnih informacij. Povezujemo prostovoljce markaciste različnih planinskih društev posameznega območja in širše. Spodbijamo k izmenjavi izkušenj in sodelovanju na akcijah tehnične skupine markacistov PZS, pa tudi na drugih akcijah v okviru meddruštvenih odborov. Skrbimo za preverjanje izvajanja zahtev, ki nam jih nalaga Zakon o planinskih poteh. Skrbimo za potrebne evidence in poskrbimo za podporo poročanju o delu na planinskih poteh.

LIFE SUSTAINHUTS je demonstracijski projekt, usmerjen k zniževanju emisij CO2 v naravnem okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev na primeru planinskih koč na podlagi obnovljivih virov. Več o projektu na https://sustainhuts.eu/.

Razvoj trajnostnega turizma in čezmejne turistične ponudbe na območju zahodnih Karavank s poudarkom na pohodništvu, kolesarjenju in zimskih doživetij.

• Financer: Ministrstvo za okolje in prostor, Evropski sklad za regionalni razvoj
• Višina odobrenih sredstev: 3.689.249,87 €
• Trajanje projekta: 1. 2. 2018 – 30. 11. 2022
• Partnerji: Javni zavod Triglavski narodni park (vodilni partner), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih rastlinskih in živalskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligometamorfozne vode z bentoškimi združbami parožnic) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, katerih stanje je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo, brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.

• Financer: Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Evropski socialni sklad
• Višina odobrenih sredstev: 480.471,00 €
• Trajanje projekta: 1. 3. 2018 – 30. 11. 2022
• Partnerji: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter delno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Projekt oz. operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020:
Prednostne osi 10: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost.
Prednostne naložbe 10.1: Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc.
Specifični cilj 2: Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.