15: Koča na Kokoši – Piran

 

S Kokoši nadaljujemo v jugovzhodni smeri in se po gozdni cesti spuščamo proti ruševinam cerkve sv. Tomaža nad Vrhpoljem. Drugi del spusta do Krvavega Potoka nas vodi po makadamski poti prek slikovitih pašnikov, poraščenih z rujem. Prečkamo glavno cesto Trst-Reka in se skozi vas Mihele priključimo na traso nekdanje železniške proge, ki je Trst skozi dolino Glinščice povezovala s Kozino. V rahlem vzponu ji sledimo vse do glavne asfaltne ceste tik pod Kozino, ki pa jo takoj zapustimo in se usmerimo navzdol do Klanca. Skozi slikovito vas Ocizlo nadaljujemo po gozdni poti do globeli z označenimi kraškimi jamami, ki si jih velja pobliže ogledati. Zadnji del tega odseka nas prek prostranih gmajn pripelje do gradu Socerb.

Z razgledne ploščadi pri gradu Socerb (kontrolna točka STKP) se po pešpoti (SPP) spustimo skozi vas do asfaltne ceste. Po njej desno in po 50 m levo navzdol do slovensko-italijanske meje na robu vasi Prebeneg. Pri mejnem kamnu SPP zavije tik ob mejni črti levo strmo navzdol. STKP pa nadaljuje spust v isti smeri v vas, nato pa v loku proti levi mimo cerkve na kolovozno pot, ki se spušča v dolino Osapske reke. Dobrih 100 m od zadnjih hiš jo STKP zapusti in se po stezi levo vrne na slovensko ozemlje. Po slabi gozdni cesti skozi borov gozd se spusti do potoka, nato pa skoraj vodoravno doseže vas Osp. Pod mogočno steno, meko športnih plezalcev, se mimo gasilskega doma spusti do asfalta. Zavijemo levo proti Gabrovici in po 400 m spet levo mimo udornice in plezališča Mišja peč v zmernem vzponu dosežemo vas Gabrovico. Pod viaduktom se STKP dvigne do dostopne ceste avtocestnega priključka Črni kal, jo prečka, nato pa zavije desno in se po kolovozu ob njej zmerno vzpenja do odcepa za Stepane. Tu se oprime asfalta servisne ceste, prečka avtocesto, nato pa se po kolovozu nekoliko bolj strmo dvigne do razglednega Tinjana. Tu je na voljo žig kontrolne točke. Sledi spust v smeri Škofij in oster zavoj levo do zaselka Kolombar, od koder se naša pot po kolovozu spusti v Dekane. Nato prečka regionalno cesto in železnico in se na koncu nadvoza usmeri desno skozi zaselek Mihati do rekreacijske poti »Zdravja in prijateljstva-Parenzane (oznaka D8). Ko dosežemo reko Rižano, nas na drugi strani mostu pričaka prijeten prostor za oddih ali okrepčilo v gostinskem objektu. Nato pa skozi Bertoke in ob robu Škocjanskega zatoka do avtobusne in železniške postaje v Kopru. Z vožnjo nadaljujemo po kolesarski stezi levo v avtocestni podvoz in preko krožnega križišča do semaforiziranega križišča na Šmarski cesti. Tu zavijemo levo mimo trgovskega centra do bencinskega servisa OMW, nato desno in takoj levo čez cesto in mimo oranžnega bloka nasproti parkirne hiše precej strmo navzgor. Mimo blokov in stanovanjskih hiš se povzpnemo na razgledno sleme do vasi Gažon, kjer srečamo rdeče-rumene markacije poti E6, ki nas bodo spremljale do Jagodja nad Izolo. Precejšen napor je poplačan z obširnim razgledom na vse strani, vse do Dolomitov, Julijskih in Karnijskih Alp. Sledi prijetna in razgledna vožnja proti zahodu nad Semedelo do planote Segadici, kjer se odpre imeniten pogled na Izolo in celotno Slovensko obalo. Po njenem robu nas kolovoz popelje spet na asfaltni trak do Baredov. Ko cesta zavije navzdol proti Izoli, zavijemo levo na vodoravno makadamsko cesto, ki nas na robu obsežnih vinogradov in oljčnikov pripelje do vznožja Šareda. Na spoju z asfaltom zavijemo desno navzdol na regionalno cesto Izola-Korte. Po 50 m vzpona se desno odcepi ozka asfaltna pot, ki se po Malijskem hribu spušča proti Jagodju. Po dveh ostrih ovinkih se strm spust konča na spoju z asfaltno potjo, ki se iz doline vzpne do krožnega križišča na regionalni cesti nad Jagodjem. Zavijemo po njej desno in po 70 m spet levo navzdol na rekreacijsko kolesarsko pot Parenzano. Pred zaporo za vozila jo zapustimo in zavijemo desno na kolovoz, ki se strmo vzpne do ozke asfaltne poti. Ta nas pripelje na širšo cesto, krenemo desno mimo cerkvice na križišče z regionalno cesto. Prečimo ga naravnost v smeri Izole, ko pa cesta po 100 m zavije desno navzdol, se usmerimo levo proti hotelskemu kompleksu Belvedere. Vstopamo v Krajinski park Strunjan, prosim upoštevajte naravovarstvene omejitve.  Nadaljujemo do roba planote rta Ronek in nato zavijemo levo navzdol v Strunjan. Mimo hotela Laguna se zapeljemo do termalnega kompleksa Krka (žig).

Pot nato vodi preko parkirišča mimo gostišča Lambada do mostu pri pristanišču in Solinarskem muzeju kjer je na voljo prikaz tradicionalnega načina pridobivanja soli. Pozor, od tod naprej vožnja s kolesom  ni dovoljena, naslednjih 300 metrov po nasipu Strunjanskih solin moramo iti peš ob kolesu! Na drugem bregu zaliva se po ovinkasti cesti dvignemo nad hotelski kompleks Salinera. Ko se odpre pogled proti Piranu zavijemo desno navzdol nad Pacug in po granitnih kockah strmo navzdol  v Fijeso. Na levi nas pozdravi zanimivo sladkovodno jezero, ki ga le ozek nasip loči od morja. Naša pot se pod strmim klifom tik ob morju rahlo dviga in ob izjemnih pogledih na Tržaški zaliv in gore v daljavi doseže Piran. Pod znamenito cerkvijo sv. Jurija se spustimo na Tartinijev trg in skočimo po žig kontrolne točke v hotel Piran.

 

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

16: Piran – Marezige

S kontrolne točke v hotelu Piran z vožnjo nadaljujemo po obali skozi hotelski kompleks Bernardin v Portorož. Pod hotelom Metropol zavijemo desno okoli teniškega centra do kanala s privezanimi plovili, nato pa preko mostička in ob ograji marine do  avtokampa v Luciji. Tu nas spet pričaka Parenzana, ki nas okoli rta Seča, kjer se ponuja imeniten pogled proti Portorožu in hrvaški strani zaliva in ob Jernejevem kanalu popelje do vstopa v Sečoveljske soline (kontrolna točka STKP). Pot se nadaljuje ob robu solinskih polj do nekdanje postaje in rudnika v Sečovljah. Nato smukne pod magistralno cesto in se vzpne skozi vas mimo cerkve do šole. Sledi spust desno na ravnino in nadaljevanje vožnje ob vznožju hriba Krog sredi nasadov vinske trte do regionalne ceste pred vasjo Dragonja. Usmerimo se na makadam na desni strani obvoznice v smeri mejnega prehoda, nato pa skozi podhod v vas. Zavijemo desno mimo turistične kmetije do makadama, ki proti JV mimo komunalne deponije vodi navzgor po dolini Dragonje. Mimo opuščenih nekdanjih mlinov napredujemo proti sotočju Dragonje in Drnice na Škrlinah. Levo visoko nad nami kot na nekakšnih pomolih čepijo naselja Sv. Peter, Krkavče, Škrljevec, Planjave in že od daleč dobro vidna Koštabona, ki premore kar tri cerkve. Dosežemo jo v zmernem vzponu po ovinkasti cesti, ki se odcepi levo, 500 m pred Škrlinami. Če nam čas dopušča, si je to stvaritev narave vsekakor vredno ogledati. Malo pred veliko cerkvijo ob vhodu v vas zavijemo naravnost navzgor med hiše do športnega igrišča na Plešivici in naprej proti severu v smeri Šmarij. Nad vasjo dosežemo asfalt, zavijemo ostro desno in se preko Planjav (400 mnm) pripeljemo v slikovito vas Pomjan. Takoj za pokopališčem se nam na ovinku odpre  obsežen razgled, nas pa čaka hiter spust po strmem asfaltu skozi Rojce v Babiče. Nadaljujemo v zmernem vzponu do Marezig, prestolnico refoška, ki ga lahko pokusimo v gostilni Karjola, kjer nas čaka tudi žig kontrolne točke.

 

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

17: Marezige – Tumova koča na Slavniku

Iz Marezig, kjer v gostilni Karjola hranijo žig kontrolne točke, se STKP usmeri proti SV po razglednem slemenu do križišča nad Kavaliči, kjer zapustimo asfalt in se po kolovozu na desni vzpnemo v Dolane. Z glavne ceste takoj zavijemo desno v Kocjančiče in se nanjo spet vrnemo pri komunalni deponiji na vrhu slemena. Po njej desno do gostilne Mohoreč, tu pa levo na kolovozno pot (planinske markacije), ki se spusti v vas Kubed z značilnim petero robim zvonikom. Sledimo markirani poti, ki iz osnovne smeri spusta zavije ostro levo in vodi v SZ del Kubeda in od tod po cesti na sleme nad vaškimi hišami in do cerkve, ki stoji na samem robu skalnatega odloma. Od cerkve se kratek odsek vrnemo po isti cesti, nato pa se s slemena na koncu vasi v loku spustimo po razdrapanem kolovozu proti desni na regionalno cesto. Prečkamo jo in v isti smeri nadaljujemo proti dnu doline in pod grebenom Lačne proti Hrastovljam. Še kratek, nezahteven vzpon in že smo na kontrolni točki v gostilni Švab tik pred znamenito taborsko cerkvijo s svetovno znanimi freskami. STKP nas popelje naravnost do nje, nato pa navzdol skozi vas v dolino. Pričnemo se vzpenjati do podvoza pod železniško progo in naprej po makadamski poti do slikovite Podpeči, ki se stiska pod mogočno steno, na kateri čepi obrambni stolp iz časov beneške republike. Pod njim se cesta nadaljuje v smeri Zazida, mi pa jo zapustimo na prvem odcepu v levo in se po gozdni cesti povzpnemo na kraški rob. Pri vodohramu gremo desno naprej do prehoda čez železnico, nato pa na naslednjem razcepu levo navzdol ob progi in skozi pretežno borov gozd vse do železniške postaje v Podgorju. Sledi vožnja po slabi gozdni cesti, ki se vzpne vse do Tumove koče na Slavniku. Po dolgem in precej napornem vzponu se gotovo prileže počitek, ki ga izkoristimo tudi za odtis žiga kontrolne točke.

Kratek opis nadaljevanja naslednje etape: od Tumove koče se vrnemo navzdol po poti vzpona na razcep južno od koče, kjer se usmerimo na levi krak gozdne ceste. Ta nas popelje proti JV skozi gozd rahlo navzdol in v  loku proti SZ do točke, kjer našo pot preseka planinska steza. Nadaljujemo po cesti še 100 m, nato pa desno na kolovozno pot, ki se zmerno strmo spušča po severnem pobočju Slavnika do gozdne ceste in po njej do vasi Skadanščina. Sledi kratek odsek po asfaltu, nato pa spet desno (planinske markacije) na kolovoz do regionalne ceste v vasi Markovščina.

 

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

22: Planinski dom na Mirni gori – Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih

S spustom z Mirne Gore se po gozdnih makadamskih in kasneje poljskih poteh pripeljemo v osrčje Bele krajine. Rahlo vzalovljeni griči, ki se vijejo med Gorjanci in reko Kolpo ponudijo pravo osvežitev z reko Kolpo na čelu. Na sončni strani Gorjancev, med Metliko in Brežicami, pa nas čaka eden najlepših grebenskih delov STKP na meji med Slovenijo in Hrvaško. Z dolgim spustom po gozdni makadamski poti med planinskim domom na Mirni gori (1000m) in Črnomljem pustimo za seboj Kočevske gozdove. Usmerimo se proti kampu Podzemelj in dolgo pričakovani osvežitvi v reki Kolpi. Po prvih nekaj kilometrih neprometnega asfaltnega odseka iz Črnomlja, se odcepimo levo na makadamsko poljsko pot, ki nas pripelje do ribnika in kampa Podzemelj (155m, KT, žig). Tu si lahko privoščimo krajši počitek, z osvežitvijo v reki Kolpi, adrenalinskem parku in napolnimo energijo za nadaljevanje poti proti Metliki. Iz kampa Podzemelj do Primostka sledimo poljski makadamski poti. V kraju Primostek zavijemo desno in se priključimo glavni cesti, po kateri nadaljujemo do Metlike. Z Metlike se pot prične polagoma vzpenjati po makadamski cesti mimo vinskih goric in vasi Grabrovec, Bušinja vas. V zadnjem delu sledimo utrjeni stezi, ki nas pripelje do vasi Hrast pri Jugorju. Tu prečkamo glavno cesto Metlika – Novo mesto in nadaljujemo po levem grebenu ob glavni cesti do Jugorja, kjer se priključimo glavni cesti Metlika- Novo mesto. Po okoli 2 km prispemo do prelaza Vahta (615m) kjer zavijemo desno na makadamsko gozdno cesto. Preden si odvežemo dušo na planinski koči na Gospodični (822m,KT, žig) nas čaka še 9 kilometrov rahlega vzpona v senci bukovih krošenj.

23: Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih – Brežice

24: Brežice – Grad Podsreda – Bohor

Iz centra Brežic se preko Pečic povzpnemo do Gradu Podsreda in potem še proti vrhu Bohorja – do Koče na Bohorju.

Ponudba

Znamenitosti ob poti

  • Bohor

Prireditve na poti

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Kolesarska tura je primerna za dostop z vlakom in sicer: pripeljemo se v Brežice, opravimo vzpon na Bohor in se potem lahko nadaljujemo pot proti Resevni (naslednja etapa STKP) ali pa že prej poiščemo spust do železniške povezave

Pot preveril na terenu

  • ….

Za pametne telefone (Samsung, HTC, iPhone…):

24_Brezice-Koca na Bohorju_1

25: Bohor – Planina pri Sevnici – Resevna