13: Iztokova koča pod Golaki – Stjenkova koča na Trstelju

Ta del STKP nas vodi skozi tri, med seboj zelo različne pokrajine. S planote Trnovskega gozda se bomo spustili v sončno Vipavsko dolino in se povzpeli na kamniti Kras, kjer bo na naši poti že zadišalo po bližini morja. Med kolesarjenjem prek tega območja bo vsak našel nekaj zase; pa naj bo to senčni hlad prostranih dinarskih gozdov na Gori, vinogradi v gričih nad od burje prepihano Vipavsko dolino, ali pa razgledni vrhovi severnega roba Krasa s slikovitim Štanjelom, ki je najlepši uvod v skrivnosti domovine pršuta in terana, ki nas čakajo v naslednji etapi.

Od Iztokove koče se v južni smeri po gozdni cesti spustimo do Koče Edmunda Čibeja v Tihi dolini (žig) na robu Trnovskega gozda. Tu, na planoti Gora, je na Predmeji čudovito razgledišče, ki nam odpre pogled na osrednji del Vipavske doline, Vipavska brda in Kras. Celotno nadaljevanje etape je kot na dlani. Da ga začutimo še s kolesa, se spustimo po legendarni Resslovi poti v smeri Ajdovščine. Pred vstopom v mesto, ki ima še ohranjeno staro rimsko jedro “ob mrzli reki” (Ad fluvium frigidum), si ogledamo še njen izvir – reka, ki ji danes pravimo Hubelj, namreč slikovito prihaja na dan skozi jame ob vznožju Gore. Ko je prestolnica burje za nami, nas pot ob Hublju privede do severnega roba Vipavskih brd – gričevnate deželice na prehodu iz Vipavske doline na Kras. Tu smo takoj obkroženi z vinogradi in sadovnjaki. Kontrast s hladnim objemom gozdov, ki smo mu bili priča pred kratkim, je izjemen. Vzpnemo se skozi Planino, kjer lahko, tako kot v sosednjih Gaberjah, uživamo v žlahtni kapljici – ne zamudite pokušine pinele, lokalne bele posebnosti. Spust do rečice Branice nas ponovno preseneti s spremembo pokrajine, saj vinograde zamenja kraški borov gozd, skozi katerega, v blagem vzponu, kmalu dosežemo Štanjel. Najslikovitejša vas na Krasu vedno preseneti s svojimi umetninami iz kamna. Vsekakor se zapeljimo do Ferrarijevega vrta, Kraške hiše z etnografsko zbirko, cerkve svetega Danijela in gradu, kakšno minuto daljši postanek, pa nam odkrije še marsikaj skritega po vaških gasah in kržadah.

Nadaljujemo prek hribovitega severnega roba Krasa. Mimo vasice Lukovec in Grižnik se spustimo do asfaltne ceste Komen – Branik. V drugem delu nas čaka prečenje vrhov Šumke. To območje je močno prizadel velik gozdni požar leta 2006, ki je praktično uničil stare borove gozdove, danes pa imamo zaradi tega odprte razglede proti Vipavski dolini in Alpam na eni in Jadranskemu morju na drugi strani. Ko dosežemo preval Železna vrata, smo že zelo blizu etapnemu cilju na Trstelju. Nanj in do Stjenkove koče tik pod vrhom, se povzpnemo po slikoviti stezi prek severnih pobočij.

Ponudba

Znamenitosti ob poti

  • izvir Hublja
  • ostanki rimskega obzidja “Ad fluvium frigidum”, Ajdovščina
  • Vertovčeva pot, Planina
  • Štanjel: grad, cerkev sv. Danijela, Kraška hiša, Ferrarijev vrt
  • Golec nad Lukovcem: izjemno razgledišče nad Vipavsko dolino

Prireditve na poti

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Pot nas vodi mimo železniških postaj Ajdovščina in Štanjel. Preverite vozne rede na spletni strani Slovenskih železnic http://www.slo-zeleznice.si

Pot preveril na terenu

Za pametne telefone (Samsung, HTC, iPhone…):

14: Stjenkova koča na Trstelju – Koča na Kokoši

Apnenčeva pokrajina, rdeča zemlja, kamnita arhitektura vasic, teran, pršut, Srečko Kosovel, lipicanci,… vse to in še veliko več je Kras. Krasna pokrajina, ki je svoje ime posodila vsem območjem tega sveta, na katerih lahko občudujemo podzemne jame in druge pojave, ki so bili prvič raziskani in opisani prav tu, v zaledju Trsta. In tod nas bo vodila pot na tem odseku STKP.

Začnemo s spustom s Trstelja do vasi Temnica. Dejstvo, da se spet nahajamo na območju, kjer je pred stoletjem divjala svetovna vojna, spoznamo s kolesarjenjem po trasi nekdanje vojaške železnice do Svetega, ene najlepših vasi tod okoli, ki si jo vsekakor moramo podrobneje ogledati (osmerokotna cerkev, petstoletna lipa, vojaško pokopališče,… če ste tukaj okrog prvega maja, pa ne spreglejte odlične domače osmice. Kmalu zatem smo že v Komnu, ki predstavlja središče tega dela planote in tudi izhodišče za več lepih krožnih kolesarskih tur (glej članek “Krasen svet med Sočo in morjem”, Andrej Bandelj, Planinski vestnik 4/2014). Skozi vasice Volčji Grad, Nadrožica, Škofi in Kregolišče nadaljujemo do živahne Pliskovice, kjer marljivi domačini vse leto skrbijo za pestro kulturno, kulinarično in pohodniško dogajanje, v tukajšnjem mladinskem hotelu pa lahko tudi prenočimo. Proti Sežani se zapeljemo skozi enega redkih hrastovih gozdov na Krasu, tik pod hribovjem Žekenc na državni meji. Sežana je danes z okrog 5000 prebivalci osrednji kraški kraj, v katerem si lahko vzamemo čas za obisk lepo urejenega botaničnega vrta in Kosovelove sobe v stari šoli, nato pa nas že pričakuje bližnja Lipica. Dosežemo jo skozi najnovejšo pridobitev – Živi muzej Krasa, na katerem spoznavamo značilne pokrajinske pojave in načine, s katerimi so domačini nekoč kultivirali takrat neprijazno deželo (pastirske hiške, kali,…). Svetovno znane domovine belih konj pa ni potrebno posebej predstavljati, zatrdimo pa lahko, da nas Lipica, če se vanjo pripeljemo s kolesom, še toliko bolj očara.Etapo zaključimo z vzponom po lepi gozdni cesti na Kokoš, kjer stoji ob koncih tedna odprta planinska koča.

Ponudba

Znamenitosti ob poti

  • trasa nekdanje avstroogrske vojaške železnice med Temnico in Svetim
  • Sveto: osmerokotna cerkev sv. Tilna, stara lipa, vojaško pokopališče, kraška arhitektura, osmica
  • Volčji Grad: prazgodovinsko gradišče Debela griža
  • Pliskovica: Latnik evropskega prijateljstva, Pliskina pot, kamnoseška delavnica
  • Sežana: botanični vrt, spominska soba Srečka Kosovela, Živi muzej Krasa
  • Kobilarna Lipica

Prireditve na poti

Informacije o prevozu koles z vlakom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Pot nas vodi mimo železniških postaj Kreplje in Sežana. Preverite vozne rede na spletni strani Slovenskih železnic http://www.slo-zeleznice.si