18: Tumova koča na Slavniku – Planinski dom na Sviščakih

Vrh Slavnika (1028 m)

S spustom s Slavnika zapustimo tudi Kras in Čičarijo ter se preko Matarskega podolja, Brkinov, doline reke Reke (Ilirska Bistrica) in slikovite Volovje rebri vzpnemo globoko v osrčje snežniških gozdov. Blago mediteransko klimo in vplive vedno bolj oddaljenega primorja postopoma zamenjamo za nekoliko ostrejše podnebje Notranjske.

Glede na nadmorsko višino izhodišča (vrh Slavnika, 1028 m) nas seveda čaka lagoden začetek etape v prijetnem spustu preko severnih in vzhodnih pobočij Slavnika. Od Tumove koče se vrnemo navzdol po poti vzpona na razcep južno od koče, kjer se usmerimo na levi krak gozdne ceste. Ta nas popelje proti JV skozi gozd rahlo navzdol in v loku proti SZ do točke, kjer našo pot preseka planinska steza. Nadaljujemo po cesti še 100 m, nato pa desno na kolovozno pot, ki se zmerno strmo spušča po severnem pobočju Slavnika do gozdne ceste in po njej do vasi Skadanščina ter naprej v dno Matarskega podolja. Po kratkem asfaltnem odseku zavijemo desno (planinske markacije) na kolovoz do regionalne ceste v vasi Markovščina. Tu prečkamo glavno cesto Kozina-Starod, se v neposredni bližini jame Dimnice kmalu usmerimo desno, od tam pa sledi razgibano in slikovito prečenje gričevnatih Brkinov. Pot nadaljujemo vzdolž deloma asfaltnih odsekov skozi vasi Ritomeče in Brezovo Brdo, nato pa se vzpnemo na razgleden greben med Rjavčami, Gabrkom (cerkvica sv. Trojice) in Pregarjami , od koder lahko v daljavi že opazujemo pobočje Volovje rebri in Snežnika v ozadju. Žig kontrolne točke se nahaja nižje v Pregarjih, na koncu vasi, v skrinjici ob objektu Pregarje 90 (od skrinjice se vrnemo po isti poti skozi vas do križišča). A do cilja etape je še daleč, saj se iz Pregarij najprej spustimo v slikovito dolino Posrtvice ter naprej in še nižje v dolino reke Reke, ki jo prečkamo v Ilirski Bistrici (železniška postaja). Tukaj tudi dosežemo najnižjo točko etape (410 m) in pričnemo z dolgim, a slikovitim vzponom – najprej na Volovjo reber in sam vrh razgledne Velike Milanje (žig v skrinjici ob stebru na vrhu – zaradi okoljevarstvenih predpisov se na sam vrh Velike Milanje povzpnemo peš!), nato pa se “potopimo” v prostranost snežniških gozdov, skozi katere nas vodijo zavite in razgibane gozdne ceste (veliko križišč, ki zahtevajo pozorno orientacijo!). V globoki senci gozdov v pretežno blagem vzponu, ki pa ga prekinjajo tudi krajši spusti, dosežemo cilj etape pri Planinskem domu na Sviščakih (žig).

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Približno na sredi etape nas pot vodi mimo železniške postaje Ilirska Bistrica, ki je primerna izhodiščna točka za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik) v eni smeri, oziroma Pregarje, Markovščino, Slavnik v drugi smeri. Kot izhodišče za kolesarski vzpon na Slavnik ali bolj ravninski dostop do stika s traso STKP pri Markovščini, je možna tudi železniška postaja Hrpelje-Kozina, preverite vozne rede na spletni strani Slovenskih železnic. Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.

19: Planinski dom na Sviščakih – Loški Potok

Če smo v prejšnji etapi še zrli prostrane razglede s Slavnika, Brkinov in Volovje rebri, bomo tokrat uživali v hladu prostranih notranjskih gozdov. S pobočji Snežnika bomo odkolesarili preko Mašuna do Loške doline, ter nato preko temena Racne gore do Loškega Potoka.

V prejšnji etapi smo v dolgotrajnem vzponu preko Volovje rebri dosegli najvišjo točko na Sviščakih, ki so tudi izhodišče za delno kolesarski, v zaključku pa peš vzpon na vrh Velikega Snežnika. V tokratni etapi bo naklon vožnje pretežno v smeri navzdol. Od Planinskega doma na Sviščakih se najprej usmerimo preko Grde drage do gozdne pristave Mašun (žig v Gostišču Mašun), kjer so, poleg gostišča, na ogled še ostanki Lovskega gradiča, Gozdna hiša ter gozdna učna pot. Od tam nadaljujemo po gozdni cesti najprej rahlo navzgor, nato pa ob Markovi dolini in dalje, vdolž številnih vijugastih gozdnih cest, v vedno hitrejšem spustu vse do prostrane Loške doline. V slednjo prikolesarimo na njenem južnem obrobju, točno pri znamenitem Gradu Snežnik (žig v gradu – muzeju). Po prečkanju Malega Obrha in vožnji skozi vas Kozarišče, takoj za vasjo ulovimo kratek sistem travnatih kolovozov, ki nas mimo Pudoba in Viševka, deloma tudi po asfaltnih lokalnih cestah, pripeljejo do vzhodnih obronkov Loške doline in Vrhnike pri Ložu, kjer prečkamo Veliki Obrh. Tukaj se v vasici Markovec odcepimo desno, kjer se prične zaključni, najprej asfaltni, nato pa makadamski vzpon preko pobočij Racne gore. Na drugi strani, na že asfaltnem spustu na njenih vzhodnih pobočjih, vstopimo v občino Loški Potok ter se spustimo do istoimenske doline, kjer v naselju Hrib – Loški Potok zaključimo etapo (žig v prostorih KTC, Hotel Hrib 14).

Ponudba

Znamenitosti ob poti

Prireditve ob poti

Informacije o prevozu koles z vlakom/javnim prevozom: tukaj >>

Železniške povezave na tem odseku žal niso najugodnejše. Ilirska Bistrica je primerna kot ena izmer izhodiščnih točk za kolesarski vzpon na Volovjo reber in Sviščake (Snežnik), preverite vozne rede na spletni strani Slovenskih železnic. Začetna in končna točka etape sta sicer manj primerni za dostop z vlakom.