 |
sobota, 27. april 2024 |
|
 |
PRIJAVI SE |
|
|
|
|
|
NOVICE
sreda, 14. december 2016, ob 11.30 uri, ogledov: 2816 Beremo gore – z Dušanom Škodičem| Planinska kultura | | | Odbor za založništvo in informiranje | Planinski vestnik | | | Planinsko društvo Kamnik | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | V petek, 9. 12. 2016, je v okviru mednarodne akcije dežel alpskega loka Brati gore v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku potekal pogovor z Dušanom Škodičem, ki ga je vodil Vladimir Habjan. Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja. |
Dušana Škodiča poznamo kot planinskega publicista, urednika pri Planinskem vestniku, z gorami pa je od mladosti povezan tudi skozi delo pri Mladinski komisiji, je inštruktor planinske vzgoje, vodnik PZS, markacist in gorski stražar. Pred desetimi leti je napisal roman Devet dni v avgustu, povod pogovoru pa je bila njegova nova knjiga Ljudje v gorah, ki je v letošnjem septembru izšla pri Planinski založbi.
V pogovoru je Škodič tudi s pomočjo na platno projektiranih šestnajstih risb ilustratorja Milana Plužareva predstavil petnajst zgodb iz knjige. Včasih humorne, večinoma pa so to življenjsko trpke zgodovinske zgodbe, vpete v gorsko okolje, ko se bralec med branjem sprašuje, kaj je resnica in kaj fikcija. To vprašanje se je med pogovorom verjetno nehote porajalo tudi obiskovalcem predstavitve.
Dušan Škodič se je kamniškemu občinstvu v pogovoru z Vladimirjem Habjanom predstavil s svojo novo knjigo Ljudje v gorah. (foto arhiv PD Kamnik)
Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja. Za zaključek in popestritev dogodka je predstavil tudi ozadje pred desetletji načrtovane meteorološke postaje na vrhu Triglava, podkrepljeno z načrti in zgodbo sedaj že izginule vojaške utrdbe pod Triglavom, napačno poimenovane Morbegna.
V sproščenem okolju z zanimivim sogovornikom je čas prehitro minil, preostane nam le, da knjigo vzamemo v roke in jo preberemo. Kot je v uvodni besedi zapisal Stanko Klinar: "Te zgodbe sicer niso ustvarjale zgodovine, ne leposlovne ne politične, so pa mikavne in zapeljujejo bralca, da bi na skrivaj polistal naprej in pogledal, ali se je neka nevarnost polegla, ali pa je rodila strup. Bralcu se kar toži po malo večjem obsegu knjižice, zakaj očitno je, da ima pripovedovalec marsikaj vrednega povedati."
Škodič nam sicer ni zaupal svojih načrtov za prihodnost, verjamemo pa, da podobne zgodbe, ki jih lahko preberemo v njegovi knjigi, niso njegove zadnje.
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih